nabrati1 (nabêrem) nabirati sammeln, v košaro: einsammeln; na kup: zusammenlesen; (natrgati) pflücken; figurativno vse potrebne papirje: zusammensuchen
nabrati2 (nabêrem) nabirati (nakopičiti) anhäufen, ansammeln (se sich)
nabrati si zalogo hamstern, einhamstern
figurativno na posodo: zusammenborgen
nabrati3 (nabêrem) nabirati
1. na nitko/žico: fädeln (na auf), auffädeln, auf einen Faden/Draht ziehen; (nanizati) aufreihen
2.
nabrati v gube fälteln, z roko: raffen
nabrati v naborke einkräuseln, einkrausen; fälbeln; (udržati) einhalten, einreihen, aufkräuseln; (spodrecati) aufraffen
3.
figurativno nabrati usta den Mund spitzen
nàbrati nàberēm, vel. nabèri, nàbrah nȁbra, nȁbrao -āla, nȁbrān -a
1. nabrati: nabrati cvijeća, jagoda
2. nabrati, zbrati: nabrati narodne pjesme
3. nabrati, nagubati: nabrati suknju, košulju, čelo
4. nabrati kožu na šiljak ekspr. pripraviti se na najhujše
nabráti to collect; to gather; (cvetice, jagode) to pick; (nakopičiti) to accumulate
nabráti se to gather, to collect; to accumulate
nabráti čelo, obrvi to knit one's brow; (rokav, ipd.) to fold, to pleat
nabráti -bêrem, nabral
I.
1. nabrati, skupiti: nabrati sadje v košarico, zdravilna zelišča
2. sabrati, skilpiti: nabrati denar za poplavljence, za prizadete od potresa
3. nabrati, naborati: nabrati žensko krilo v pasu, zavese
4. nanizati: nabrati koralde
5. naborati, natuštiti, namrštiti: nabrati čelo
II. nabrati se
1. nabrati se, skupiti se: veliko ljudi se je nabralo
2. nakupiti se, skupiti se: precej denarja se je nabralo za pogorelce
3. opiti se, naljoskati se, nakresati se, nakititi se
III. nabrati si skupiti, steći: nabrati si veliko denarja, izkušenj, znanja
nabráti -bêrem dov., набра́ти -беру́ док.
nabráti -bêrem dov.
1. a culege, a colecta
2. a încreţi
набра́ти -беру́ док., nabráti -bêrem dov.
nabrati se1 (nabêrem se) (nakopičiti se) sich anhäufen, jeza ipd.: sich ansammeln, sich aufspeichern; pošta, obresti: auflaufen; denar: zusammenkommen, sich zusammenläppern; stroški: anfallen
kar se nabere Xa der Anfall an X
prah, umazanija: sich ansammeln, sich festsetzen; (zastati) sich aufstauen
|
tudi po malem se kaj nabere Kleinvieh macht auch Mist
počasi se nabere figurativno es/das läppert sich
nabrati se2 (nabêrem se) ljudje, množica: sich ansammeln, zusammenkommen
nabralo se je dosti radovednežev es kam zu einer Ansammlung von Neugierigen
abalar nabrati, nagubati, zrahljati, tresti; kvišku dvigniti
acopiar (na)kopičiti, nabrati, nakupiti
akumulírati -ùlīrām, akumùlisati -išēm (lat. accumulare) akumulirati, zbirati, zbrati, nabirati, nabrati, kopičiti, nakopičiti
amontonar (na)kopičiti, nabrati, naložiti v skladanico
amontonarse nevoljen postati, ujeziti se; skleniti (stopiti v) divji zakon
anreihen nizati, nanizati, dodati (vrsti), priključiti; sich anreihen postaviti se v vrsto (einhalten) nabrati, udržati
ansammeln nabirati, nabrati (sich se), zbirati, zbrati; (anhäufen) nakopičiti
arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)
1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.
2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.
3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.