per-egrē in per-egrī (per in loc. subst. ager) zunaj, in sicer
1. zunaj mesta, v tujini, na tujem, v inozemstvu: domi … peregri Naev. fr., peregri et domi, peregre domique Pl., peregre esse Pl., domi aut peregre Ter., peregre habitare L., peregre depugnavit Ci.; pren.: animus est peregre H.; tudi: in peregrē: Vulg.
2. na tuje, v tujino, v inozemstvo, z doma, iz dežele: proficisci Pl., Suet., rusve peregreve exeo H., p. abire Tit. fr., Plin.
3. iz tujine, iz inozemstva, od zunaj: advenire Pl., redire Ter., nuntiare L., alios peregre Romam accitos L., una a foro, altera a peregre Vitr.
Zadetki iskanja
- divagation [-sjɔ̃] féminin blodenje; sanjarjenje; preplavljanje bregov (o reki); uhajanje (npr. živine) na javne ceste ali na tuje zemljišče
divagations pluriel d'un malade bolnikove blodnje - poach2 [póuč]
1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir
2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom - Roman holiday [róumən hɔ́lidei] samostalnik
figurativno zabava na tuje stroške, na tuj račun - trespasser [tréspəsə] samostalnik
kršitelj, prestopnik; grešnik; kdor si nezakonito prisvoji tujo lastnino, stopa nepooblaščen na tuje zemljišče itd.
trespassers will be prosecuted dostop pod kaznijo prepovedan! - дармоедничать na tuje stroške živeti
- arca -ae, f (sor. z arx in arcēre)
1. predal, predalnik, skrinja, zaboj: vestiaria Ca., ex illa olea arcam esse factam eoque conditas sortes Ci., cui stragula vestis... putrescat in arca H., arca ingens variorum venenorum plena Suet.
2. pren.
a) krsta, rakev: Val. Max., Lucan., Plin., Dig., cadavera... conservus vili portanda locabat in arca H., utraque arca inscripta erat, in altera Numam Pompilium... sepultum esse, in altera libros Numae Pompilii inesse L.
b) blagajna: Varr., Iuv., altera (sc. pecunia) ex arca... depromitur Ci., HS quattuor milia ex arca proferebas Ci., nummos contemplor in arca H.; met. blagajna, denar v blagajni: arcae nostrae confidito Ci. ep., alienā arcā Iuv. na tuje stroške, ex arca domoque ali domo ex arca numerare pecuniam (sua solvere) Don. takoj v gotovini izplačati; pozneje poseb. cesarska blagajna, državni, cesarski dohodki: arca fisci Lamp., frumentaria, olearia Icti.
c) skrinji podobne reči α) ladja, barka (Noetova): Lact., Vulg. β) skrinja miru in sprave, skrinja zaveze: arca foederis Vulg., arca testamenti Tert., Vulg., arca domini ali dei Vulg. γ) vodnik v vodnih orglah: Vitr. δ) nabiralnica vode: Vitr.
3. pren. temnica: (servi) in arcas coniciuntur Ci. - boquilla ženski spol ustnik; gorilnik
de boquilla na tuje stroške - Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.
1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.
2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart. - equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm
1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.
2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin. - expensas ženski spol množina stroški, izdatki
a mis expensas na moje stroške
vivir a expensas del prójimo živeti na tuje stroške, živeti zaplečkarsko življenje - gorra ženski spol čepica, kapa
gorra de piel(es) krznena čepica
gorra con visera kapa s ščitnikom
de gorra zastonj, brezplačno
andar de gorra biti prisklednik
quitarse (ponerse) la gorra sneti (nadeti si) čepico
vivir de gorra živeti na tuje stroške - īnsānia -ae, f (īnsānus) brezumnost, blaznost, blodnomiselje, besnost, norost, nora togotnost: Cels., nomen insaniae significat mentis aegrotationem Ci., nisi poenas patriae disque … furore atque insaniā penderet Ci., his rebus mentem vacuam appellarunt insaniam Ci., haec iste ad insaniam concupiverat Ci. do blaznosti, ad insaniam agere aliquid Q., in insaniam agere Amm., amor, insania Q., frui alienā insaniā Plin. na tuje stroške si kaj pridobiti; occ. blodnja, blodna misel, pesniško navdušenje, zamaknjenost = gr. μανία, domišljija: an me ludit amabilis insania? H.
2. metaf. neumno, blazno početje (zahteva), pl. blazna dejanja, bedaste zahteve, bedarije, budalosti: huius insania mihi tum molesta fuit Ci. njegovo bedasto početje, scelerati insania belli V. blazna želja po … , quam contemneres popularīs insanias Ci. (demokratov), noli putare tolerabiles horum insanias nec unius modi fore Ci., explere cupidissimorum insanias Ci. blazne zahteve.
3. brezumje, neumnost, pretiravanje (v čem): ab sano initio res in hanc insaniam venit L. neumna potrata, insania libidinum Ci. brezumna razuzdanost, villarum, vestium Ci., orationis Ci., mensarum Plin. - large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje
de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj! - maquila ženski spol plačilo za mletje, mletvina; mera za žito (2,31 l)
de maquilas na tuje stroške - pofôčkati (se) (-am (se)) perf. (refl.) pog. fregarsene, infischiarsene:
na tuje mnenje se pofočkam delle opinioni altrui me ne infischio - tail1 [téil]
1. samostalnik
rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke)
množina, pogovorno družabna obleka
tail of a letter konec pisma
tail of the trenches vojska najbolj sprednji jarki
tail of gale konec nevihte
tail of a stream tih, miren tok reke
tail margin spodnji beli rob strani (knjige)
tails up figurativno dobre volje, vesel
tail of a musical note del note pod črto
close on s.o. 's tail komu tik za petami
cow's tail figurativno razcefran konec vrvi
the dirty end of the cow's tail figurativno spolzko govorjenje (pogovor)
heads or tail? glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)
with his tail between his legs figurativno ves preplašen, kot polit cucek
to be unable to make head or tail of s.th. ne se spoznati, ne se moči znajti v čem
to drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare) šaljivo natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)
to go into tails figurativno hitro rasti
my son has gone into tails moj sin je oblekel svoj prvi žaket
to follow the tail of a plough držati plug za ročaj, biti kmetovalec
he had the enemy on his tail sovražnik mu je bil tik za petami
she looked at me out of the tail of her eye skrivaj, s koncem očesa me je pogledala
to put one's tail between one's legs stisniti rep med noge, zbežati
to turn tail obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati jo
to twist s.o.'s tail figurativno nadlegovati ali dolgočasiti koga
to twist the lion's tail mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)
to walk at the tail of a cart hoditi za vozom
the tail wags the dog rep miga s psom, figurativno najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada
2. pridevnik
najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni - tržíšče (-a) n (trg) mercato:
izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
vreči na tržišče lanciare sul mercato
tržišče delovne sile il mercato della manodopera - túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu
na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero