Franja

Zadetki iskanja

  • conturbō -āre -āvī -ātum

    1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
    a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
    b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

    2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

    1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

    2. occ. (o osebah)
    a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
    b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.
  • emarginare v. tr. (pres. emargino)

    1. admin. zabeležiti na rob dokumenta

    2. pren. potisniti ob rob, izključiti, izobčiti
  • kanten prevračati, prevrniti, obračati, obrniti; postavljati/postaviti na rob; Nicht kanten! Ne prevračaj!
  • verkanten postaviti postrani/na rob; sich verkanten zatakniti se
  • culter -trī, m nož: osseus Col., lapideus Vulg.; poseb. kosir, vínjek: Col.; klavni nož: Pl., Suet., bovem ad cultrum emere Varr. za zakol, ab lanio cultro arrepto L.; pesn. pren.: fugit improbus ac me sub cultro linquit H. me pusti (kot žrtev) pod klavčevim nožem = v rokah nadležneža; kuhinjski nož: Pl., c. coquinarius Varr. fr.; c. venatorius lovski nož: Petr., Suet.; črtalo, ralo, lemež: Plin.; cultri tonsorii (tudi samo cultri) britve = škarje za brado: Petr., qui (Dionysius) cultros metuens tonsorios candente carbone sibi adurebat capillum Ci.; enako cultri tonsorum: Plin.; preg.: tympanum versatile in cultro (in cultrum) collocare Vitr. na rob postaviti.
  • émarger [emarže] verbe transitif obrezati rob (knjige); napraviti opazko na robu; podpisati se, napraviti svojo parafo na robu spisa, računa, seznama; verbe intransitif dobivati plačo (au budget iz državne blagajne)

    émarger un document podpisati se na rob listine
  • glose [gloz] féminin razlaga, glosa, opazka

    glose marginale obrobna opazka; pluriel komentar
    mettre des gloses en marge d'un texte delati opazke na rob teksta
  • marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje

    en marge de na robu, zunaj
    marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
    marge de sécurité varnostna marža
    homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
    note en marge obrobna opazka
    vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
    il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
    écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
    vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)
  • opréti appuyer, soutenir; adosser, arc-bouter, étayer, étançonner; accorer; -- se s'appuyer, s'adosser, s'arc-bouter, se soutenir

    opreti roke na mizo, ob kolena appuyer les mains sur la table, sur les genoux
    opreti strop z oporami étayer le plafond à l'aide d'étais, soutenir le plafond à l'aide d'étançons
    opreti ladjo (v gradnji) z oporniki accorer un navire
    opreti se z roko na rob mize s'appuyer de la main sur le bord de la table
    opreti se ob s'appuyer contre
    opreti se na zid s'arc-bouter contre un mur
    izjava je oprta na dejstva (figurativno) la déclaration s'appuie sur les faits
    opri se nase (figurativno) aide-toi toi-même
  • paciencia ženski spol potrpljenje, potrpežljivost, vztrajnost; vrsta peciva

    paciencia de benedictino skrajna potrpežljivost, vztrajnost
    se me acaba la paciencia potrpljenje me mineva
    es para perder la paciencia to je nevzdržno
    tener paciencia imeti potrpljenje, potrpežljiv biti
    gastar la paciencia a alg. koga na rob potrpljenja spraviti
  • pahnjen pridevnik
    1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntött
    pahnjen v bedo ▸ nyomorba döntött
    pahnjen v revščino ▸ szegénységbe taszított
    pahnjen v nemilost ▸ kegyvesztetté vált, kiszolgáltatott lett
    pahnjen na rob preživetja ▸ a megélhetés peremére taszított
    pahnjen na rob družbe ▸ a társadalom peremére taszított
    pahnjen iz česakontrastivno zanimivo kizökken valamiből
    Govedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
    Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
    Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne.kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
    Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
    Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

    2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
    Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca.kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
    Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.
  • pol-lingō -ere -linxī -linctum (por + lingō; gl. por) mrliče (trupla) umivati in maziliti, mrliče (trupla) urejati (oskrbeti, oskrbovati): qui eum pollinxerat Pl., iam pollinctus Ap., figmenta hominum mortuorum ita curate pollincta, ut … Amm., pollincto eius funere Fulg.; metaf.: ni quid tibi hinc in spem referas, oppido hoc pollinctum est Pl., alicuius pollinctum iam corpus Val. Max. že v grob (jamo) viseče, že na robu (blizu) groba, voluptatem pallidam aut fucatam et medicamentis pollinctam Sen. ph. na rob groba spravljeno, izprijeno.
  • potrpežljívost, potrpljênje paciencia f

    angelska, skrajna potrpežljivost paciencia angélica (ali de benedictino)
    imeti potrpljenje s kom tener paciencia con alg
    potrpežljivost me mineva se me acaba la paciencia
    človeka mine potrpežljivost, človek izgubi potrpežljivost es para perder la paciencia
    spraviti koga na rob potrpljenja gastar la paciencia de alg
  • prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

    I. adj.

    1.
    a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
    b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
    c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

    2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

    3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S.

    II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H.

    III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.
  • rob2 [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) pri pohištvu, lesu, kovini, matematika pri geometrijskem telesu: die Kante; pri deski: die Kante, die Schmalseite; (gornji Oberkante, krmilni Steuerkante, lisičav - na deski ipd. gozdarstvo Baumkante, Fehlkante, Waldkante, notranji Innenkante, odzadnji Hinterkante, poševni Schrägkante, prepogibni Falzkante, rezalni/rezilni Schnittkante, Schneidkante, Schneidekante, mize Tischkante, postelje Bettkante, prtljažnika Ladekante, spodnji Unterkante, sprednji Vorderkante, stični tehnika Stoßkante, stola Stuhlkante, strgalni tehnika Schürfkante)
    postaviti na rob kanten, verkanten
    obrezovanje robov tehnika das Besäumen
    stroj za oblepljanje robov die Kantenklebemaschine
    zaobljenje robov die Kantenabrundung
    obrusiti rob na čem (etwas) entkanten
  • rób2 (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

    čisto na róbu on the verge of
    na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
    do róba poln brimful
    čez rób poln full to the brim, brimful
    napisan na róbu (obroben) marginal
    kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
    na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
    biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
    na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
    napolniti do róba to fill to the brim
    napraviti rób (zarobiti) to hem
    privesti na rób to lead to the brink (of)
    postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • τέλος1, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.
Število zadetkov: 18