Franja

nȁ poglēd prisl. na pogled

nȁ izglēd, na ȉzglēd prisl. na pogled, za oči: to je na izgled dobro

nȁoči prisl. na videz, na pogled: sve je naoči dobro, a u stvari je slabo

nȁoko prisl. na pogled, na videz: biti naoko ravnodušan

seemingly [sí:miŋli] prislov
navidezno, dozdevno, na videz, na pogled

seemingly sincere navidezno odkrit (iskren)

казавшийся na pogled

cáka ž žarg. težko opazno dejstvo, navadno duhovito, na pogled malo pomembno, v resnici pa značilno v danih okoliščinah: otkriti komu bar jednu -u

eyesore [áisɔ:] samostalnik
medicina ječmen na očesu
figurativno grd na pogled; trn v peti

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

миловидный ljubek, prikupljiv, prijazen na pogled, čednega obraza

страховидный strašen na pogled

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

čeden pridevnik
1. (privlačen) ▸ csinos, jóképű
2. (o veliki količini) ▸ szép, tekintélyesBolj boleče je, da plačujemo ljudi, ki so zlorabili položaj in pokradli čedne vsote denarja. ▸ A legfájóbb, hogy olyanoknak fizetünk, akik visszaéltek a helyzetükkel, és szép kis összegeket loptak össze.

decōrus 3, adv. -ē (decor1)

1. spodoben, dostojen, pristojen, primeren: nihil hominem, nisi quod honestum decorumque sit, aut admirari aut optare aut expetere oportere Ci., contra ea pleraque nostris moribus sunt decora, quae apud illos turpia putentur N., silentium parum decorum H., neque autem idem ubique aut licet aut decorum est O., genus d., decora ingenia T., res publica bene atque decore gesta S.; z dat.: color albus praecipue decorus deo est Ci., quae cuique divo decorae … sint hostiae Ci., vel paci decorum vel bello L.; z abl. (nalično po adj. dignus): facinora puerilia … neque te decora neque tuis virtutibus Pl.; s praep.: nos … auri venas penitus abditas invenimus … ad ornatum decoras Ci., decorum pro causa ratus T.; z inf. ali ACI: Patras accedere sine his impedimentis non satis visum est decorum Ci. ep., dulce et decorum est pro patria mori H., decorum erat ipsis capessere pugnam ducibus L., nec tam turpe fuit vinci, quam contendisse decorum est O., ut vix satis decorum videretur eum plures dies esse in Crassi Tusculano Ci. ep. Subst. decōrum -ī, n spodobnost, dostojnost: Q., hoc loco continetur id, quod dici Latine decorum potest; Graece enim πρέπον dicitur Ci., Πρέπον appellant hoc Graeci, nos dicamus sane decorum Ci., tanto plura decora mox tribui par fuisse T., vota … supplicationesque et alia decora T.

2. (večinoma pesn.) lep, ličen, dražesten, ljubek, sijajen: delubra deûm Lucr., aedes, facies H., oculi V., caput O., corpus T., arma S., L., Cu., clipei insigne decorum V., galeae ensesque decori V.; met.: palestra H. ki daje lepoto; occ. (z abl. instrumenti) okrašen, odlikujoč se s čim: galea decora cristis V., membra decora iuventā V. mladostno krasni, Phoebus arcu decorus H. s krasnim lokom, d. fronde, aureo cornu d. H., dea formāque armisque decora O., haec (sunt) poëticis fabulis decora L., satis decorus etiam Graecā facundiā T.; z ab: boves decori ab aspectu (na pogled, po videzu) Col.; v komp. in (abs.) superl.: quo decorior Ganymedes aut carior suo amatori? Tert., eum (Zenonem) longe decorissimum fuisse Ap.

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

easy¹ [í:zi] pridevnik (easily prislov)
lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

easy of access lahko dostopen
easy of belief lahkoveren
easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
in easy circumstances v ugodnih razmerah
sleng on easy street v dobrih razmerah
to make easy pomiriti
an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
under easy sail počasen
on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel

izgleda|ti [é] (-m) (biti na pogled) aussehen; den Anschein erwecken
izgleda, da (kaže, da) anscheinend (izgleda, da še ni vedel anscheinend [wußte] wusste er noch nicht)

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

ocen|a¹ [é] ženski spol (-e …)

1. die Einschätzung, Abschätzung, Schätzung (položaja Positionsabschätzung, okularna, na pogled Augenschätzung)
napačna ocena die Fehleinschätzung, die Verkennung (der Lage …)

2. (presoja vrednosti ipd.) die Bewertung, die Beurteilung; das Werturteil, die Wertung; (uvrstitev) die Einstufung

3. izračun: die Hochrechnung; številka: die Faustzahl
ocena stroškov der Kostenüberschlag
|
po oceni schätzungsweise