Franja

našeška|ti [ê] (-m) züchtigen

našéškati to cane, to give someone the cane; (z brezovko) to birch; (z jermenom) to give someone the strap (ali a leathering); to give someone a good spanking, (ali a good hiding), pogovorno to tan someone's hide, (po zadnjici) to spank

našéškati battre, fesser, rouer de coups, rosser

našéškati (-am) perf. pren. (natepsti) bastonare, picchiare

našéškati -am ekspr. izudarati, išibati

našéškati medir las costillas a alg; sacudir el polvo a alg

našeškati otroka dar azotes a un niño

brosser [brɔse] verbe transitif (o)krtačiti, (o)ščetkati; frotirati; hitro naslikati; familier natepsti, našeškati

brosser à contrepoil, à rebrousse-poil krtačiti proti dlaki
brosser un tableau (figuré) dati pregled v kratkih potezah (de čez)
se brosser le ventre (figuré) biti lačen
se brosser (familier) pod nosom se obrisati
tu peux toujours te brosser se (kar) lahko pod nosom obrišeš

dēpuviō -īre ali dēpuvō -ere, -pūviī ali -pūvī (sor. s pavīre) pretepsti, našeškati, premikastiti: aliquem ad necem Naev. fr., Depuvere caedere Lucilius: „Palmisque misellam depuvit me,“ id est verberavit me, quod ipsum ex Graeco ἀπὸ τοῦ παίειν P. F.

iščibùkati -ām dial. našeškati, pretepsti

jacket² [džǽkit] prehodni glagol
obleči suknjič
pogovorno našeškati

pelt³ [pelt]

1. prehodni glagol
obmetavati, obstreljevati; zasipati (z vprašanji)
figurativno ustrojiti komu kožo, našeškati

2. neprehodni glagol
metati (at na; kamne)
močno padati, liti (dež)

pelting rain naliv, ploha

spank [spæŋk]

1. samostalnik
udarec z dlanjo (s copato ali kakim drugim ploščatim predmetom) po zadnjici; plosk

2. prehodni glagol
udariti ali nabiti po zadnjici, našeškati; z udarci gnati (konja itd.) naprej
neprehodni glagol
hitro iti, dirjati, drveti; (o konju) teči v koraku med dirom in galopom
navtika udarjati ob valove (o ladji)

вздрючить (vulg.) našeškati

выпороть (lj.) našeškati

catōmidiō -āre (gr. κατωμίζω) koga dati čez koleno in ga po zadnjici našeškati: Petr.

bacon [béikən] samostalnik
slanina

pogovorno to baste s.o's bacon našeškati koga
to bring home the bacon priboriti si zmago
a rasher of bacon tenka rezina slanine
to save one's bacon odnesti zdravo kožo

claque [klak] féminin udarec s plosko roko, lahen udarec, zaušnica, klofuta

donner, recevoir une claque sur la joue dati, dobiti klofuto na lice
(familier) figure féminin, tête féminin à claques neprijeten, nevšečen, dražljiv, izzivajoč obraz
la claque (théâtre) najeti ploskači, klakerji
(populaire) en avoir sa claque (figuré) imeti dovolj, čez glavo česa; technique del obutve, ki obdaja nogo, zgornje usnje, oglav, urbas
chapeau masculin claque, claque masculin sklopljiv cilinder
donner des claques sur les fesses d'un enfant našeškati otroka po zadnjici
prendre ses cliques et ses claques pobrati šila in kopita

cōnscrībillō -āre -āvī (—) (demin. cōnscrībere) počečka(va)ti: eas (tabulas) Herculis athlis Varr. ap. Non., astrologi non sunt, qui conscribillarunt pingentes (ali figmentis) caelum Varr. ap. Non.; pesn. pren.: c. nates Cat. našeškati, da je vsa progasta.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

danse [dɑ̃s] féminin ples; kólo; plesna glasba; familier plesni lokal; populaire, figuré (telesna) kazen, ukor

danse macabre, des morts mrtvaški ples
air masculin de danse plesna melodija
cours masculin de danse plesni tečaj
danse rituelle, guerrière, populaire, du ventre obredni, bojni, ljudski, trebušni ples
chaussons masculin pluriel de danse baletni čevlji
art masculin de la danse plesna umetnost
danse sur la corde ples na vrvi
danse de Saint-Guy Vidov ples
orchestre masculin de danse plesni orkester
salle féminin de danse plesna dvorana
(populaire) donner une danse à quelqu'un ukoriti, našeškati koga
entrer dans la danse pridružiti se plesu
entrer en danse stopiti v akcijo, udeležiti se česa
mener la danse (familier) voditi kolektivno akcijo, biti kolovodja
ouvrir la danse začeti ples