-
nujno2 dringend; (ekspresno) durch Eilboten, per [Expreß] Express
-
nujno1 notwendigerweise; nötig, zwingend
nujno potrebovati bitter nötig haben
nujno potreben unabdingbar
ne nujno nicht unbedingt
(neustavljivo) zwangsläufig
-
nújno prislov urgently, necessarily; of necessity; perforce; inevitably; (na pismih) urgent
nújno klicati zdravnika to make an urgent call for the doctor
nújno potrebovati denar to be in urgent need of money
nújno potrebujem par novih čevljev I badly need a new pair of shoes
nújno to potrebujem I need it urgently, I am in urgent need of it
nújno zahtevati to urge
-
nújno adv. necessariamente, urgentemente, d'urgenza; assolutamente; giocoforza, espresso
-
nújno prisl., нага́льно присл., необхі́дно присл., терміно́во присл., першочерго́во присл., спі́шно присл., невідкла́дно присл.
-
absolutely [ǽbsəl(j)u:tli] prislov
povsem, nujno
-
assolutamente avv.
1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega
2. absolutistično:
governare assolutamente absolutistično vladati
3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes
-
badly [bǽdli] prislov (primernik worse, presežnik worst)
hudo slabo, nezadostno; zelo, nujno
to be badly off slabo se imeti, trpeti pomanjkanje, živeti v bedi
I want it badly nujno potrebujem
-
Eilige(s), das, nujno; etwas Eiliges nekaj nujnega; nichts Eiliges nič nujnega
-
encarecidamente nujno, na vso moč
-
hȉtno prisl. nujno, naglo, hitro: to je sada hitno; on hitno nešto piše
-
imprescindibilmente avv. neodložljivo, nujno
-
in-culcō -āre -āvī -ātum (in, calcāre)
1. s teptanjem utrditi, steptati, zatepsti: Gell., area subiectis paleis inculcetur Col.
2. v kaj zabiti, zatlačiti, zmašiti: Arn., pannos Col., lanam morsibus caninis Plin. v rano, ki jo je zadal pes.
3. metaf.
a) (v govor) vriniti, vtakniti, vkrpati, vstaviti: Graeca verba inculcantes inridemus Ci., ἀρχέτυπον crebris locis inculcatum Ci. ep. z mnogimi (vrinjenimi) dostavki obogateni izvirnik.
b) (osebi ali stvari) vriniti (vrivati), vsiliti (vsiljevati), vtisniti: Sen. ph., qui (Graeci) se inculcant auribus nostris Ci., quod erat illi nonnullorum artificiis inculcatum Ci. ep.
c) poseb. (v dušo, spomin) vtisniti, (v glavo) vtepsti, — vbiti, zabičati: aliquid memoriae iudicis i. Q., tradatur vel etiam inculcetur Ci., vos non modo oculis imagines, sed etiam animis inculcastis Ci.; s finalnim stavkom: inculcastine, ut Pisonem nominaret? Ci.; z ACI: inculcatum est Metello … , te aratores evertisse Timarchidis ep. ap. Ci. — Od tod adv. komp. inculcātius (iz pt. pf. inculcatus) nujno, živo, krepko, s poudarkom: i. commendare Aug.
-
indispensabilmente avv. nepogrešljivo; nujno
-
inevitabilmente avv. neizogibno; nujno
-
instadamente na vso moč, silno, nujno
-
instamment [ɛ̃stamɑ̃] adverbe nujno, silno, na vso moč
prier instamment nujno prositi, rotiti
-
instantemente nujno; silno
-
nȁprijeko (ijek.), nȁprēko (ek.) prisl.
1. nujno: to mi naprijeko treba
2. grdo: naprijeko koga gledati
-
neapărát adv. vsekakor, nujno, absolutno