Franja

nočno delo srednji spol die Nachtarbeit
dodatek za nočno delo der Nachtzuschlag

lucerna -ae, f (lūcēre)

1. svetilka, svetilnica, oljenka, oljenica: lumen lucernae, lucernam adhibere Ci., unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H., ut accessit numerus laternis H. (ob pijanosti, ker vidijo pijani ljudje vse dvojno), vino et lucernis (abl.) H. od nočnih gostij, vigiles ali vivae lucernae H. goreče sveče, rixa ad extremas lucernas Pr. do pozne noči, do trde teme, lucernam accendere Ph., Sen. ph., lucernarum lumina Plin. jamščarice, jamske svetilke, geminae lucernae Iuv., ante lucernas Iuv. ali ante lucernam Vop. pred nočjo, l. lucida Ap.

2. meton. (po)nočno delo: haec ego non credam Venusina digna lucerna Iuv.

3. metaf. „morska svetilka“ (Trigla lucerna Linn.), riba, ki se ob brezvetrnih nočeh sveti: Plin.

lūcubrātiō -ōnis, f (lūcubrāre)

1. delo (b(e)denje, sedenje, učenje) pri luči, (po)nočno delo (delovanje, ustvarjanje): Cu., Col., Suet., Amm., commenticia, vix digna lucubratione anicularum Ci. pravljice, komaj vredne, da si jih zvečer ob preji pripovedujejo stare ženice, lucubrationes detraxi et meridiationes addidi Ci., vox sordida lucubrationibus Sen. ph.

2. meton.
a) (po)nočno delo (= izdelek): lucubrationem meam perire nolui Ci. ep.; Lucubrationes naslov Bibakulovega spisa: Plin.
b) v pl. = spletke, prevare: Amm.

lucubration [l(j)u:kjubréišən] samostalnik
nočno delo, pedantno napisano delo
množina literarni napor

lūcubrātiuncula -ae, f (demin. lūcubrātiō)

1. delo (sedenje) pri luči: Marcus Aurelius ap. Fr., Hier.

2. meton.
a) čas (po)nočnega dela: spatio lucubratiunculae unius Aus.
b) (po)nočno delo (= izdelek), v pl. = (po)nočne misli: Gell.

Nachtarbeit, die, nočno delo

nightwork [náitwə:k] samostalnik
nočno delo

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nuitée [nɥite] féminin (cela) noč, nočni čas; nočni posad, nočno delo; prenočitev

veglia f

1. bedenje:
fare la veglia a un malato, a un morto bedeti pri bolniku, mrtvecu
veglia funebre bedenje pri mrtvecu

2. budnost, nočno delo:
stato di veglia budnost

3. domača zabava:
veglia danzante ples

vela ženski spol bedenje, čutje; nočno delo; sveča, luč; bikoborba bikov rog

vela esteárica stearinska sveča
vela de sebo lojena sveča
encender (apagar) la vela prižgati (ugasiti) luč
en vela bedé, bedeč
entre cuatro velas (fig) v krsti, mrtev

lucubración ženski spol duševno nočno delo; marljivo učenje

Nachtzuschlag, der, dodatek za nočno delo

allocation [-sjɔ̃] féminin doklada, podpora, dodatek

allocation de chômage podpora za brezposelne
allocation d'études študijska podpora
allocation pour frais de représentation reprezentacijska doklada
allocations familiales družinska, otroška doklada
allocation journalière dnevnica
allocation en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
allocation de nuit doklada za nočno delo
allocation-vieillesse starostna podpora
allocation de logement stanovanjska doklada
toucher des allocations dobivati doklade

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

délo travail moški spol , besogne ženski spol , labeur moški spol , occupation ženski spol ; œuvre ženski spol ; ouvrage moški spol

mezdno, kosovno delo travail à la tâche (ali à la pièce, aux pièces)
dobro delo bonne action ženski spol
celodnevno delo emploi moški spol à plein temps (ali pour toute la journée)
delo na domu, doma travail à domicile; travaux moški spol množine à la maison (ali domestiques, d'intérieur, de ménage)
duševno, umsko delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
delo v izmenah travail moški spol en équipe (ali par équipe, par roulement)
delo v rudniku travail minier (ali dans les mines)
delo po meri travail (fait) sur mesure
mojstrsko delo œuvre ženski spol de maître, chef-d'œuvre moški spol
nočno delo travail de nuit
poldnevno delo emploi moški spol (ali travail moški spol) à mi-temps
poljsko delo travail de la terre, travaux agricoles (ali des champs)
poskusno delo ouvrage moški spol d'essai
prekourno delo heures ženski spol množine supplémentaires
priložnostno delo travail occasionnel
pripravljalno delo travail préparatoire, préparatifs moški spol množine, travaux préliminaires
ročno delo travail manuel, ouvrage moški spol fait à la main
zemeljska dela travaux de terrassement
borza dela bourse ženski spol du travail, bureau moški spol d'emploi (ali de placement), office moški spol (ali service moški spol) du travail (ali de la main-d'œuvre)
zmožen za delo apte au travail, capable de travailler
področje dela domaine moški spol (ali champ moški spol, sphère ženski spol) d'activité

dnéven (-vna -o) adj.

1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno

3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana

4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno

dodat|ek³ moški spol (-ka …) denar: die Zulage; (dotacija) der [Zuschuß] Zuschuss; k plači: die Gehaltszulage, -zulage (na storilnost Leistungszulage, za delo ob nedeljah Sonntagszulage); k mezdi: der Lohnzuschlag
božični dodatek das Weihnachtsgeld
dodatek za delovno obleko das Kleidergeld, der [Bekleidungszuschuß] Bekleidungszuschuss
dodatek za gospodinjstvo die Haushaltszulage
dodatek za nevarno delo die Gefahrenzulage
dodatek za nočno delo der Nachtzuschlag
dodatek za težaško delo die Schwerarbeiterzulage, Erschwerniszulage
dodatek za umazano delo die Schmutzzulage
dodatek za uspešnost die Gratifikation, Erfolgsgratifikation
draginjski dodatek der Teuerungszuschlag
družinski dodatek die Familienzulage, der Familienzuschlag, die Familienbeihilfe
funkcijski dodatek die Amtszulage
krajevni dodatek der Ortszuschlag
otroški dodatek die Kinderbeihilfe, der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld
stanovanjski dodatek das Wohngeld
vodstveni dodatek die Leiterzulage
pri pokojninah: dodatek za pomoč in postrežbo die Hilflosenzulage, der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, das Pflegegeld
varstveni dodatek die Ausgleichszulage

nóčen nocturno; de (la) noche

v poznih nočnih urah a las altas horas de la noche
v prvih nočnih urah a primera noche
nočno delo (služba, posada, čuvaj) trabajo m (servicio m, equipo m, vigilante m) nocturno
nočni marš (tarifa) marcha f (tarifa f) nocturna
nočna čepica gorra f de dormir
nočna luč, svetilka lamparilla f
nočna izdaja (časopisa) edición f de la noche
nočna krema crema f de noche
nočna mizica (straža) mesita f (guardia f) de noche
nočna (posteljna) posoda orinal m, fam perico m
nočni turnus turno m de la noche
nočna sestra (med) enfermera f de guardia

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life