Franja

nimb moški spol (-a …)

1. oblak: der Nimbus

2. (svetniški sij) der Nimbus, -nimbus (križni Kreuznimbus)

nimb -uri n nimb, svetniški sij

nímb nímbus nimbus, pl nimbi, nimbuses

nímb (-a) m knjiž. (svetniški sij) aureola, nimbo

nímb m
nimbus m (lat. nimbus) nimbus, svetiteljski vijenac (ven-)

nímb -a m nimb, aureolă

aureola, auréola ženski spol žarni venec, svetniški sij; nimb(us), slava; častna krona

aureólă -e f (svetniški) sij, nimb, avreola

gloriole [glɔ́:rioul] samostalnik
obstret, svetniški sij, nimb

nembo m

1. hudourni oblak, nimb

2. knjižno dež

3. pren. knjižno krdelo

nimbo m

1. sij, sijaj

2. relig. svetniški sij, nimb, obstret, avreola, gloriola

nimbo moški spol svetniški sij, nimb(us)

nimbus [nímbəs] samostalnik (množina nimbi, nimbuses)
nimb, obstret, svetniški sij, glorija (na gori)
vremenoslovje deževen oblak

nȉmbus m (lat.)
1. oblak, iz katerega dežuje
2. nimb, nimbus, svetniški sij, gloriola, avreola

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

Nimbus, der, (-, -se) nimb

nímb(us) nimbe moški spol , auréole ženski spol (tudi figurativno) , prestige moški spol

izgubiti nimb(us) perdre son auréole (ali prestige)
obdati z nimbusom entourer (ali parer) d'une auréole, auréoler

nímb(us) nimbo m ; aureola (tudi auréola) f ; fig prestigio m

izgubiti nimb(us) perder el prestigio; desprestigiarse

síj -a m
1. strălucire, zare
2.
□ svetniški sij aureolă, nimb