nenormal|en [è] (-na, -no) nicht normal, anomal, anormal, unnormal; (perverzen) abartig
tehnika nenormalna vrednost der Ausreißer
Zadetki iskanja
- nenormálen (-lna -o) adj. anormale, inormale; inconsueto, inusitato; aberrante
- nènormálen -lna -o nenormalan
- nènormálen prid., ненорма́льний прикм.
- nènormálen -lna -o prid. anormal
- abartig drugačen (od vrste), figurativ nenormalen, sprevržen, perverzen; abartig veranlagt perverzen, abnormalen
- aberrante agg. nepravilen, nenormalen, različen, zmoten, nesmiseln
- abnorm nenormalen; kalt usw.: neobičajno (mrzel ipd.)
- anomal anomalen, nenormalen
- anormal anormalen, nenormalen
- anormal, e, aux [anɔrmal, mo] adjectif a(b)normalen, nenormalen, nepravilen, nenavaden, neobičajen; poseben, čuden; masculin anormalen človek, neuravnovešenec
c'est anormal to ni normalno
enfants masculin pluriel anormaux nenormalni, zaostali otroci
température féminin anormale nenormalna temperatura - anormál -ă (-i, -e) adj. nepravilen, nenavaden, nenormalen
- étrange [etrɑ̃ž] adjectif čuden, nenavaden; presenetljiv, nerazumljiv; izjemen, nenormalen; masculin nenavadnost
une étrange aventure nenavadna dogodivščina
conduite féminin étrange čudno, nerazumljivo vedenje - extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica
l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
(religion) extrême-onction féminin poslednje olje
l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
moyen masculin extrême skrajno sredstvo
avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo - nȅnormālan -lna -o nenormalen
- unnormal nenormalen
- ненорма́льний прикм., nènormálen prid.
- противоестественный protinaraven, nenormalen
- čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman - drugač|en (-na, -no)
1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer
2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum
3. poročilo: [anderslautend] anders lautend
4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert
5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen