Franja

bar³ [ba:] predlog
razen, ne glede na

bar none brez razlike, vsi

barring [bá:riŋ] predlog
razen, ne glede na

bating [béitiŋ] predlog
razen, ne glede na

besides [bísáidz]

1. predlog
razen, poleg, ne glede na

2. prislov
razen tega, poleg tega, prav tako; povrhu

nobody besides nihče več

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

despite² [dispáit] predlog
kljub, navzlic, ne glede na

excepto izvzet; razen, ne glede na

malgré [malgre] préposition kljub, navzlic; ne glede na

malgré soi proti svoji volji, nerad, neprostovoljno
malgré tout kljub vsemu, vendarle
malgré vent et marée kljub vsem oviram
malgré que čeprav, četudi

maugre [mɔ́:gə] predlog
britanska angleščina, arhaično ne glede na, vkljub

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

unangesehen der Person: ne glede na (osebo)

не смотря navzlic, ne glede na

bez ȍbzīra, bȅz obzīra na što ne glede na kaj

ceterōquī (ceteroquīn) adv. sicer na kak način, sicer (pa), drugače, ne glede na to: Gell., Dig., ceteroqui mihi locus non displicet Ci., poeta non suavis solum, sed etiam ceteroquin doctus Ci.

dessenungeachtet, dessen ungeachtet ne glede na to, kljub temu

kinematics [kainimǽtiks, kin-] samostalnik
množina, fizika kinematika, nauk o gibanju ne glede na gonilne sile

ungeachtet Präposition: kljub (čemu); Konjunktion: ne glede na to, da

abgesehen ➞ absehen; abgesehen von ... razen; če odmislimo ..., ne glede na es auf etwas abgesehen haben meriti na, imeti na muhi

abstracción ženski spol abstrakcija, abstrakten pojem

abstracción hecha de ne glede na

acception [aksɛpsjɔ̃] féminin pomen (besede)

acception d'un mot pomen besede
acception figurée prenesen pomen
sans acception de personne ne glede na osebo
prendre un mot dans son acception la plus large, dans toute l'acception du terme razumeti besedo v njenem najširšem pomenu, v vsem, v absolutnem pomenu besede