Franja

naj|ti se (-dem se) sich (selbst) finden; (drug drugega) zusammenfinden, [zueinanderfinden] zueinander finden; (biti najden) sich finden, sich gefunden haben

náći nȃđēm oni nâđū, náđi, náđoh náđe, nàšao nàšla, nâđen -a
I.
1. najti: naći iglu u slami, dobra prijatelja, sobu za spavanje, koga u životu, utjehe u radu
2. doleteti: velika nas žalost nađe danas
3. imeti za: naći za dobro, za potrebno, za shodno
4. ugotoviti, priti do spoznanja: ona je našla da to nije dobro
5. pasti: našla je kiša, našao je snijeg
6. da ne nađe od mene ne želim, da bi od mene prišla nanj nesreča; da od boga nađeš naj ti bog pomaga!, bog pomagaj!; to nisam našao na putu tega nisem pobral na cesti; ob gostiteljevem pozdravnem nagovoru: dobar dan, gost odgovori: bolje vas našao
II. naći se
1. najti se: dobri se ljudi svugdje nađu
2. znajti se: ja se ne umijem naći; on se nađe u neprilici znašel se je v zadregi; naći se u čudu začuditi se
3. biti v pomoč: gledaj da mu se nađeš kad mu što zatreba; nešto sam skupila da mi se nađe da bom imela kaj v roke vzeti, kadar bo treba
4. roditi se: našlo se muško dijete
5. čutiti se: naći se uvrijeđenim čutiti se užaljenega
6. ti si se našao da to kažeš ti si upaš to reči

nagòniti nàgonīm
I.
1. naganjati: čobanin nagoni ovce na strugu
2. navajati: nagoniti koga na dobro
3. siliti: nagonili su roblje da se turči
4. nagoniti pazar pogajati se o kupčiji
II. nagoniti se
1. napadati, zaganjati se: na jadnu se nagoniše raju; na zmiju se ljutu nagonio
2. ekspr. najti se, biti na mestu: dobar se junak nagonjaše

namáhnuti nàmāhnēm
I.
1. pomahniti: namahnuti rukom prijatelju
2. dial. nakositi: on poteže sablju primorkinju, pa po polju trave namahnuo
II. namahnuti se najti se, nameriti se: ubio bi svakoga ko mu se namahne; gdje mi se namahne kjer se mi nameri, kjer dosežem

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

zatèći zatèčēm
I.
1. zalotiti, zateti: zateći koga na djelu zločina; noć me zatekla na putu
2. najti, dobiti: pismo me zateklo kod kuće
3. zateči: noga mu zatekla u koljenu
4. priženiti otroka: nije zatečeno dijete kao i rodeno
II. zateći se
1. znajti se: zateći se u vrlo nezgodnom položaju
2. zalotiti se
3. najti se: zateći na zalihi
4. dial. zaobljubiti se: zatekoh se da ne ljubim mlada vojna

zueinanderfinden^*, zueinander finden* najti se; zbližati se; nach einem Streit: pobotati se

выбираться, выбраться izvleči se, (z)lesti ven, izkobacati se, izseliti se, odhajati, oditi, najti se

находиться, найтися biti, (z)najti se;
город находится к югу от леса mesto leži na južni strani gozda;
находиться при смерти umirati;
находиться в живых biti živ;
находиться при последнем издыхании boriti se s smrtjo;
он нашёлся и хорошо ответил znašel se je in je dobro odgovoril;
не найдётся ли у вйс что для меня? ali nimate ničesar zame?

compāreō -ēre -uī (—)

1. na plan priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, znajti se: Suet., Aur., Eutr., Aug., qui modo nusquam comparebas, nunc, quom compares, peris Pl., servi, qui non comparebant Ci., cum subito sole obscurato non comparuisset (Romulus) Ci. je bil izginil, nec tamen ulla comparebat avis Lucr., non comparere in caelo Saturni sidus Plin.

2.
a) še najti se, še nahajati se: signa et dona comparere omnia Ci., si quid non compareret, vindicaret L., non comparens pars O. ki ga ni več.
b) s čutnim ali duševnim opazovanjem jasno (raz)viden, očiten biti, jasno (po)kazati se: quae ita deformata sunt a fortuna, ut tamen a natura incohata compareant Ci., in Thucydide orbem modo orationis desidero, ornamenta comparent Ci., in quibus (libris) multa industria diligentiaque comparet, nulla doctrina N.

maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance

nájti trouver, découvrir , familiarno dénicher , (naleteti) rencontrer

najti se se trouver, se rencontrer
najti mir trouver le repos

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

težáva dificultad f ; (zapreka) obstáculo m

poln težav lleno de dificultades
brez (najmanjše) težave sin (la menor) dificultad
nepremostljive težave dificultades f pl insuperables
delati težave poner dificultades, dificultar, (ovirati) impedir
delati nepotrebne težave complicar innecesariamente las cosas
izgladiti, odstraniti težave allanar las dificultades
nuditi, zadajati težave ofrecer dificultades
premagati težave vencer (ali superar) dificultades
povzrotiti težave causar (ali ocasionar) dificultades
naleteti, zadeti na težave encontrar (ali chocar con) dificultades
prinesti s seboj težave entrañar dificultades
(z)najti se v težavi hallarse en una situación difícil