Franja

muz|a ženski spol (-e …) die Muse

múza ž (gr. mousa) muza; -e su bile Zeusove kćeri, zaštitnice poezije, umjetnosti i nauke (Klio, Talija, Melpomena, Kaliopa, Terpsihora, Euterpa, Erato, Uranija, Polihimnija)

múza muse ženski spol

múza (-e) f

1. mitol. musa:
prositi muze za navdih invocare le muse

2. pren. musa, ispirazione poetica

3. (ženska kot vir pesniškega navdiha) musa

múza ž (gr. moûsa) muza

múza musa f

svetišče muz templo m de las musas (tudi fig)

múza -e ž., му́за -и ж.

múza -e ž muză

Múza mitologija Muse

muza muse

múză -e f muza

Mūza -ae, f (Μούζα sc. ἐμπόριον) Múza, trgovsko mesto na obali južne Arabije ob Rdečem morju: Plin.

му́за -и ж., múza -e ž.

Clīō -ūs, f (Κλειώ) Klio (gen. Klie),

1. Muza zgodovinopisja: H., O.; apel. sploh Muza: Iuv.

2. Nimfa, Okeanova hči: V.

modríca ž muza

musa¹ f

1. mitol. muza:
la decima musa pren. kinematografija

2. ekst. umetniški, pesniški navdih; pesništvo

3. muza (vir navdiha)

4. pren. pesnik

musa ženski spol muza; pesništvo, poezija

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

Mūsa² -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.

muse¹ [mju:z] samostalnik
muza
figurativno pesniški navdih

šaljivo son of the muses pesnik

muse [müz] féminin muza, pesnikova inspiratorica; pesniška inspiracija; pesništvo; umetnost

Muse Muza (boginja)
les muses pesništvo
cultiver les muses pesniti, gojiti pesništvo
(vieilli) courtiser les muses poskusiti se v pesništvu