Franja

mutast (-a, -o) stumm
delati se mutastega sich stumm stellen

mútast dumb; mute

mútast od rojstva born (ali congenitally) dumb; dumb from birth

mútast muet

delati se mutastega faire le muet

mútast (-a -o) adj. (nem) muto; star.
mutasti greh sodomia, omosessualità

mútast -a -o nijem, nem, mutav

mútast; mútec mudo (m)

delati se mutastega hacerse el mudo

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

mudo nem, mutast; molčeč

mudo ademán nema kretnja
mudo de nacimiento nem od rojstva
el arte mudo filmska umetnost
cine mudo nemi film
lenguaje mudo nem jezik, jezik s kretnjami
personaje mudo statist
a la muda tiho, brez šuma
quedar mudo onemeti
quedarse mudo de asombro od začudenja onemeti

muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka

carte féminin muette nemi zemljevid
film masculin muet nemi film
douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
rôle masculin muet nema vloga
il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
être muet comme une carpe biti molčeč
rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
être muet comme une tombe molčati ko grob
n'être pas muet biti odrezav

mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)

1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.

2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).

nȉjem nijèma nijèmo, dol. nȉjemī -ā -ō (ijek.), nêm néma némo, dol. nêmī -ā -ō (ek.)
1. nem: nijem čovjek; gluh i nijem; -o sporazumijevanje; -i film; -a abeceda, -o pismo; -a razmjena robe
2. mutast: nijem čovjek; ne možeš joj ništa saopćiti jer je gluha i nijema; -i grijeh, greh mutasti greh, sodomija

njèmāk -áka m (ijek.), nèmāk -áka m (ek.) mutec, nemec, mutast, nem človek

stumm nem; Medizin mutast, infektion: brez simptomov; (still) tih (tudi figurativ); Medizin Träger: ki sam ne zboli; stumm bleiben molčati, ne odgovarjati (auf na) ; stumm wie ein Fisch sein molčati kot riba; sich stumm stellen delati se mutastega

немой nem, mutast; m mutec; (pren.) tih, zadržan

mȕtav -a -o
1. mutast nem: kaži nešto, ta nisi mutav
2. molčeč: -i smo za stolom poslije večere
3. jecljav: mutav mutavoga najbolje razumije

òmutaviti -īm, omutáviti omùtāvīm postati mutast: razgovaraj što s čovekom da ne omutavi

ἀπό-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. nem, mutast.

μογι-λάλος 2 ki težko govori, mutast, κωφὸς μογιλάλος gluhonem NT.

πηρός 3 ep. pohabljen, mutast, slep (Il. 2. 599).