Franja

muli|ti (-m) abrupfen, grasen

múliti

múliti travo to graze

múliti arracher, brouter (l'herbe), paître, pâturer

múliti¹ (-im)

A) imperf.

1. brucare

2. nareč. strappare (erbacce, fiori)

B) múliti se (-im se) imperf. refl.
muliti se okrog, okoli koga (smukati se) ronzare attorno a, sfregarsi contro, lisciare

múliti -im
1. čupati, pasti: krava muli travo
2. brstiti: koze mulijo listje z grmovja

múliti (travo) pacer, pastar (la hierba)

muli|ti se (-m) ein Mäulchen machen/ziehen; (kuhati mulo) maulen, schmollen ➞ → mula³

múliti se² (-im se) imperf. refl. (kujati se) fare, portare il broncio

múliti se -im se ulagivati se, umiljavati se: mačka se muli okrog tebe

múliti se -im se buriti se, duriti se, pućiti se

abrupfen puliti, skubsti; Kuh: muliti

attondeō (adtondeō) -ēre -tondī -tōnsum

1. (o)striči, obrez(ov)ati: caput Cels., comata colla V. (Catal.), vitem V., forficulis caprinos utres Ap., setas P. Veg.; pesn. = obgristi, (po)muliti, popasti (popasem): tenera attondent... virgulta capellae V., att. prata Aus., attonsa arva Lucan. popasene, gole; pren.: aliquem strictim att. Pl. do golega ostriči koga, šalj. = hudo ga ukaniti, naspr. aliquem per pectinem att. Pl., attonsae hae quidem ambae usque sunt (oves) Pl. sta do golega ostriženi, metuo,... ne ulmos parasitos faciat, quae usque attondeant Pl. ki (človeka) pošteno narežejo (nabijejo).

2. pren. pomanjš(ev)ati, (s)krajš(ev)ati: consiliis nostris laus est attonsa Laconum Ci. poet.

Opomba: Vulg. fut. po 3. konjugaciji attondent: Vulg. in v pass. attondentur: Vulg. — Star. attōnse = attondisse: V. (Catal.).

brouter [brute] verbe transitif muliti (travo), objedati (mladike, listje), pasti se; nepravilno, sunkovito delovati (motor, stroj)

les vaches broutent l'herbe krave mulijo travo
les chèvres broutent dans les rochers koze se pasejo v skalovju
où la chèvre est attachée, il faut qu'elle broute (figuré) treba je živeti ustrezno svojim sredstvom, dohodkom

pacer [-zc-] muliti, popasti (travo), pasti (se)

pacer la hierba travo muliti, pasti se

popasívati -pàsujēm muliti, po malem se pasti: pod njim dobar kulaš pokasuje, djetelinu popasuje

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

paître* [pɛtrə] verbe transitif pasti (živino), popasti (travo); muliti travo; vieilli krmiti, hraniti (žival); verbe intransitif pasti se

envover quelqu'un paître (familier) poslati k vragu
faire paître pasti
mener paître goniti na pašo

Mäulchen, das, usteca; ein Mäulchen machen/ziehen kuhati mulo, muliti se