Franja

mučen|ec [ê] moški spol (-ca …) religija der Märtyrer, der Blutzeuge; figurativno der Dulder

mučenêc -nca m (-nka -e ž) martir (-ă), mucenic (-ă)

mučénec mučeník martyr

umreti kot mučénec, mučeník to die a martyr's death

mučénec, níca mártir m/f

mučênec (-nca) | -nka (-e) m, f

1. rel. martire:
pren. delati se mučenca (žrtev) fare il martire

2. chi pena, ha penato; chi tribola, ha tribolato

mučênec -nca m mučenik: mučenec zaradi vere

múčenec -nca m mučenik: mučenec je zaradi bolezni, pomanjkanja

Blutzeuge, der, mučenec

Dulder, der, (-s, -) mučenec

martír -ă (-i, -e) m/f mučenec (-nka)

mártir moški spol (ženski spol) mučenec, (mučenica); trpin, žrtev

muerte de mártir mučeniška smrt

martire m, f

1. relig. mučenec, mučenka

2. padli

3. pren. mučenec, mučenica; žrtev:
fare il martire delati se mučenca, žrtev

martyr, e [martir] adjectif mučeniški; masculin, féminin mučenec, mučenik; mučenica; trpin, -nka

martyr de la liberté mučenik za svobodo
la Pologne martyre mučeniška Poljska
mine féminin de martyr mučeniški obraz
mort féminin de martyr mučeniška smrt
prendre, se donner des airs de martyr, fouer les martyrs delati se mučenika, hliniti veliko trpljenje

martyr -yris, m, f (gr. μάρτυρ) pričevalec, priča, izpovedovalec; od tod „kdor umre kot izpričevalec (izpričevalka) resničnosti krščanske vere“, mučenec (mučenik), mučenka (mučenica): Eccl.

Märtyrer, der, (-s, -) mučenec, figurativ mučenik

Märtyrergestalt, die, mučenec

muceníc -í m mučenec

mȕčenīk m
1. mučenec, mučenik
2. dial. vrsta otroške igre

mukòtrpac -pca m mučenik, mučenec, trpin

prvòmučenīk m mučenec, eden od prvih mučencev