Franja

mrlič dead person, dead body, corpse; cadaver

bedenje, straža pri mrliču wake; deathwatch
on je samó še živ mrlič (figurativno) he is only a ghost of his former self

mrlič moški spol (-a …) der Tote (ein -r); (truplo) die Leiche, der Leichnam
mrzel kot mrlič leichenkalt
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
pravo dovolilnica za prevoz mrliča der [Leichenpaß] Leichenpass
okradenje mrliča der Leichenraub
oskrunjenje mrliča die Leichenschändung
skrunilec mrliča der Leichenschänder
zvoniti mrliču ausläuten
figurativno da bi mrliča zbudil um Tote aufzuwecken

mrlíč mort moški spol , cadavre moški spol , dépouille ženski spol mortelle

živ mrlič cadavre ambulant

mrlíč muerto m ; cadáver m

živ mrlič (fig) cadáver viviente, cadáver ambulante

mrlíč -a m mort

mrlìč (-íča) m

1. morto, cadavere:
dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
bedeti pri mrliču vegliare il morto
kropiti mrliča benedire il morto
zvoniti mrliču suonare a morto
pokopati mrliča seppellire il morto
bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte

2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle

mrlìč -iča m
1. mrtvac: mrlič na mrtvaškem odru, pokopati -a; bedeti pri -u; kropit -a; zvoniti -u
2. mrtvak, mrcina, bezvoljan, trom čovjek (-vek)

mrlìč -íča m., мрець мерця́ ч., мертвя́к -а́ ч.

cadaver [kədéivə] samostalnik
mrlič, truplo

cadáver moški spol truplo, mrlič, mrtvec

cadāver -eris, n (cadere) padlo = mrtvo telo (gr. πτῶμα)

1. o ljudeh mrlič, mrtvak, mrtvec, truplo: tu P. Clodi cruentum cadaver eiecisti domo Ci., hostilia (hostium) cadavera S., coacervare cadavera C., cadavera abicere Ci., T. ali eicere H.; zaničlj. o človeku, ki je že „blizu groba“: busti cadaver extremum Ap., cadaver surdum Ap., foeda etiam cadavera Ps.-Q.; kot psovka = mrha, mrcina: eiectum (abiectum) hoc cadaver Ci.

2. živalsko truplo, mrhovina, crkovina: Aug., Vulg., odor taeter ex multitudine cadaverum C.

3. pren. razvaline: cum uno loco tot oppidûm cadavera proiecta iacent Sulpicius in Ci. ep.

cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

cadavre ambulant živ mrtvec
être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti

carcass, carcase [ká:kəs] samostalnik
okostje; mrlič, truplo, mrhovina; ogrodje; razvaline
vojska zažigalna granata

to save one's carcass rešiti se, odnesti celo kožo

corpse [kɔ:ps] samostalnik
mrlič, truplo
ameriško, sleng človek

who is the corpse? kdo je to?

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

enterrado moški spol mrlič

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

Leiche, die, (-, -n) truplo; (Toter) mrlič; Typographie pogreb; eine lebende/wandelnde Leiche živ mrlič; Öffnung der Leiche raztelešenje, obdukcija; über Leichen gehen iti čez trupla; nur über meine Leiche samo preko mojega trupla

Leichnam, der, (-/e/s, -e) truplo; (Toter) mrlič; ein lebender/wandelnder Leichnam živ mrlič