Franja

mrcin|a ženski spol (-e …) das Viech, das Biest
pasja mrcina das Hundevieh

mr̀cina ž
1. mrhovina, mrha
2. mrhavo kljuse
3. slabš. mrhavec, mrcina: mȑcino jedna!

mrcína (mrhovina) carcass; (velika žival) beast

oh, ta mrcína! oh, the brute!

mrcína (pejorativno) animal moški spol , (sale) bête ženski spol ; (pasja) familiarno cabot moški spol , clebs moški spol , clébard moški spol

kosmata mrcina ours moški spol
(človek) (psovka) charogne ženski spol, crapule ženski spol, canaille ženski spol, saligaud moški spol

mrcína (-e) f pejor.

1.
pasja mrcina cane
kosmata mrcina orso

2. carogna, canaglia

mrcína ž
1. mrcina, strvina
2. životinja, naročito medvjed (-ved) ili pas
3. nitkov, nitkov

mrcína carroña f ; fig (psovka) bribón m ; granuja m

Biest¹, das, (-/e/s, -er) mrcina, zverina; figurativ beštja, mrha

cadāver -eris, n (cadere) padlo = mrtvo telo (gr. πτῶμα)

1. o ljudeh mrlič, mrtvak, mrtvec, truplo: tu P. Clodi cruentum cadaver eiecisti domo Ci., hostilia (hostium) cadavera S., coacervare cadavera C., cadavera abicere Ci., T. ali eicere H.; zaničlj. o človeku, ki je že „blizu groba“: busti cadaver extremum Ap., cadaver surdum Ap., foeda etiam cadavera Ps.-Q.; kot psovka = mrha, mrcina: eiectum (abiectum) hoc cadaver Ci.

2. živalsko truplo, mrhovina, crkovina: Aug., Vulg., odor taeter ex multitudine cadaverum C.

3. pren. razvaline: cum uno loco tot oppidûm cadavera proiecta iacent Sulpicius in Ci. ep.

cur [kə:] samostalnik
zoologija cucek, ščene, mrcina; lopov

dr̀tina ž
1. slabš. star, onemogel čtovek, onemogla oseba: kad čovjek nije više mlad, zovu ga matorom guskom, drtinom
2. onemogla žival, živalski kadaver, mrcina
3. slaba zemlja

fetēnte

A) agg.

1. smrdljiv

2. pren. beden, ničvreden, nizkoten:
un comportamento fetente nizkotno vedenje

B) m, f nizkotnež, podlež, ničvrednež, mrcina, svinja:
non fare il fetente! ne bodi no mrcina!, ne bodi svinja!

kadáver -vra m (lat. cadaver) kadaver, leš, lešina, strvina, truplo, mrcina

kljúsa ž, kljúse -ta s, kljuse, mrcina, raga

lupātria -ae, f psovka = mrha, mrcina: Petr.

mancarrón moški spol mrha, mrcina, kljuse

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.

mr̀cinjāk m
1. mrhar: ne boj se -a vuka
2. ekspr. mrha, mrcina: neka mi samo dođe onaj mrcinjak

mrcìnjāš -áša m
1. mrha, mrcina
2. zool. mrhar, egiptovski jastreb, Neophron percnopterus

mŕha ž
1. mrha, strvina, crkotina, raga, kljuse
2. teška, krupna životinja: kakšno -o smo klali
3. strvina, mrcina, crkotina (kao psovka)