Franja

motvoz [ó] moški spol (-a …) der Faden; die Hüsing

motvóz string; twine; binding thread

motvóz (-a) m (vrvica, vrv) spago, corda:
motvoz za čevlje stringhe, lacci (delle scarpe)

motvóz m uzica, vrpca, kanap: privezati kaj z -om

motvóz cordel m ; cuerda f

motvóz -a m., мо́туз -а ч., шнур -а́ ч.

motvòz cordon moški spol , ficelle ženski spol , corde ženski spol

motvozi za čevlje lacets moški spol množine à souliers

attache [ataš] féminin privezanje; (prijateljska, ljubezenska) vez, navezanost; motvoz, sponka, broša; technique spojka, stičnica; pluriel (sorodstvene) vezi, zveze; pluriel zapestje, gleženj

chien masculin à l'attache priklenjen, privezan pes
rien ne me retient ici, je n'y ai aucune attache nič me ne zadržuje tu, nič me ne veže
port masculin d'attache domovinsko, domače pristanišče
conserver des attaches avec son pays natal obdržati zveze z domovino
j'ai de lointaines attaches avec le ministre sem v daljnjem sorodstvu z ministrom
il a des attaches au ministère, avec le directeur on ima zveze v ministrstvu, z direktorjem
mettre à l'attache prikleniti na verigo
réunir les feuilles par une attache združiti, speti liste s sponko
tenir quelqu'un à l'attache (figuré) imeti koga priklenjenega, držati ga na verigi

cordon [kɔrdɔ̃] masculin vrvica, motvoz; trak; okrasni ali nosilni trak (npr. za odlikovanja, redove); policijski kordon; veriga, pas vojaških straž; architecture nazidni venec med nadstropji

cordon-bleu (familier) izvrstna kuharica
cordon de gazon pas zelene trate
cordon littoral ozek obalni pas
cordon (ombilical) popkovina
cordon sanitaire (sanitaren) kordon, varnosten pas
cordon de troupe četni kordon
délier, dénouer les cordons de la bourse razvezati mošnjo, dati denar
tenir serrés les cordons de la bourse ne dati denarja
tenir les cordons de la bourse nadzorovati izdatke v gospodinjstvu
tirer le cordon odpreti vrata, potegniti za vrv, za pripravo, s katero se odpirajo vrata
cordon, s'il vous plaît! (hišniku) prosim, odprite!

cordón moški spol (pletena) vrvca, motvoz; trak za odlikovanja; (vojaški) kordon

zapatos con cordones čevlji na vezalke
¡cordones! k vragu!

Faden, der, (-s, Fäden) nit (tudi figurativ), nitka; (Faser) vlakno; (Bindfaden) motvoz; Fäden ziehen Honig usw.: vleči se; keinen guten Faden an jemandem/etwas lassen ne pustiti dobrega lasu na kom, povsem razcefrati koga/kaj; seinen Faden spinnen govoriti vedno isto

ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen

ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan

Hüsing, die, motvoz

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

līnum -ī, n (prim. gr. λίνον = sl. lan = hr. lȁn = got. lein, stvnem. līn = nem. Lein, lat. linteus in linteum (?))

I. lan: Mel., Plin., Ap., Icti., tenuissimum l. Ci., urit enim lini campum seges, urit avenae V., l. humidulum O. sočno laneno steblo, terra lini ferax Cu. —

II. meton. lanina = iz lanu narejene stvari

1. nit, vrv(i)ca, motvoz, s katero so prevezovali pisma in listine: effer cito stilum, ceram et tabellas, linum Pl., nos linum incīdimus, legimus Ci., ad imum acu traiectā duo lina ducente Cels., ter lino per foramina traiecto Suet.; uno lino decies sestertium inseritur Tert. na eno nit nanizajo bisere, vredne 1.000.000 sestercijev.

2. ódičnica, ribiška vrvica: moderabar arundine linum O.

3. ladijska vrv: parant torto subducere carbasa lino O.

4. jadrovina, jadro: Sen. tr. (Medea 321).

5. ribiška mreža, vlačilna mreža, vlačníca, drága, vlak: O., pelagoque alius trahit humida lina V., cymbae linique magister Iuv. ribič, texantur et lina capiendis piscibus Hier.; tudi lovska mreža: nodosaque tollite lina O., (sc. fera) transibat positarum lina plagarum O. mreževíno, mréževje.

6. prt, lanena (platnena) obleka, platno: vina lino vitiata H. skozi prt precejena, flumineam lino celantibus ulvam O., lino vestiri aut lanis Mel.

7. lanen (platnen) oklep: lino munire latus Sil.

8. stenj: ardens Tert., fumigans Tert., Vulg.

resticula -ae, f (demin. restis) vrv(i)ca, motvoz: Vitr., Ap., Vulg., Amm., ubi calebit, eam picato, resticulā alligato Ca., collum digitulis duobus oblideret, resticula cingeret, ut illa perisse suspendio putaretur Ci., tum enim resticulam per ficos, quas edimus, maturas perserunt Varr.,

resticulus -ī, m (demin. restis) = resticula vrv(i)ca, motvoz: Hier.

restis -is, f, acc. -im, redkeje -em, abl. -e (iz *rezgtis; prim. skr. rájju- vrv, lit. rezgù, règzti plesti, vezati, rẽzgis košara, pletenica, sl. rozga)

1. vrv, motvoz, konòp, konôpec (tanjši kakor funis): Pl., Mart., Iuv., Varr. idr., per manus reste datā L. (pri verižnem plesu oz. plesu v krogu je šla vrv od roke do roke plesalcev), tu inter eas restim ductans saltabis Ter. plesal boš kordaks (cordax, prešeren ples v stari grški komediji, pri katerem so plesalci z rokami držali konopec; prim.: gr. κόρδακα ἕλκειν); preg.: ad restim res redit Caecil. fr., Ter. tako mi je (tako se počutim, takšni občutki me prevevajo), da bi se kar obesil = moj položaj je brezupen.

2. metaf. (v pl.) vrvasto perje: restes allīi Plin. luka, lukovo, restes cepis Mart. čebule, čebulno.

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

špâg špága m, špága ž, špàgāt -āta m (it. spago, n. Spagat) vrvca, motvoz