Franja

mot|en¹ [ô] (-na, -no) steklo, očesna leča, voda ipd.: getrübt, trüb, (naravno naturtrüb); (medel, brez leska) glanzlos, matt; Matt- (mreža das Mattnetz, pločevina das Mattblech)
motno steklo das Trübglas, Mattglas, Milchglas
postati moten sich trüben, trüb werden, matt werden
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben, po pijači: einen Brummschädel haben

moten² [ó] (-a, -o) gestört (duševno geistesgestört, govorno sprachgestört, vedenjsko verhaltensgestört, gibalno bewegungsgestört)
motena oseba der / die -gestörte (Geistesgestörte, Verhaltensgestörte)

móten (-tna -o) adj.

1. guastato, deteriorato

2. psiht. affetto da turbe

móten -a -o v. motiti

móten (neprozoren) opaco ; (steklo, kovina, barva) empañado ; (tekočina) turbio ; (vreme) nuboso

móten -a -o prid. deranjat

môten (tekočina) troubled, turbid, thick; muddy; (nejasen) vague, undefined, dim, undistinguishable; (neprozoren) opaque

môtno steklo ground (ali frosted) glass

môten (tekočina) trouble ; (brez sijaja) terne ; (nebo, vreme) sombre, gris, couvert ; (misli) noir, mélancolique ; (razpoloženje) morne ; (slutnja) trlste, sombre

môten (-tna -o) adj.

1. torbido; opaco; appesantito, offuscato:
kem. motna usedlina nubecola
pren. motne zadeve torbidume

2. opaco, spento (occhio)

3. vago, impreciso; sfumato (contorno)

môten -tna -o mutan, mutni: -o steklo; -a voda, misel

môten prid., каламу́тний прикм., му́тний прикм., ма́товий прикм., тьмя́ний прикм.

môten -tna -o prid.
1. tulbure
2. opac, mat

duševn|i [é] (-a, -o) psychisch, Geistes-, Seelen- (bolnik der Geisteskranke, bolezen die Geisteskrankheit, bolnica die Geisteskranke, gluhost die Seelentaubheit, lenoba die Geistesträgheit, motenost die Geistesgestörtheit, motnja die Geistesstörung, slepota die Seelenblindheit, sorodnost die Seelenverwandtschaft, stiska die Seelenangst, die Seelenqual, veličina die Seelengröße)
duševne bolečine seelische Qualen množina, der Seelenschmerz, seelischer Schmerz
duševne bolezni seelische Krankheiten, Geisteskrankheiten množina
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
duševno bolan geisteskrank
duševno moten geistesgestört
duševno soroden seelenverwandt
duševno stanje der Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage, der Seelenzustand

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

govorn|i [ô] (-a, -o) gesprochen; Sprech-, Sprach- (organ das Sprechorgan, cev das Sprachrohr, motnja die Sprachstörung, napaka der Sprachfehler, Sprechfehler, naprava die Sprechanlage, situacija die Sprechsituation, spretnost die Sprachfertigkeit, tehnika die Sprechtechnik, vaja die Sprechübung, vzgoja die Sprecherziehung, dejanje der Sprechakt, anatomija središče/center das Sprachzentrum)
govorno moten sprachgestört
govorno motena oseba der / die Sprachbehinderte
govorno spreten zungenfertig

mát (šah) mat moški spol

šah mat! échec et mat!
dati mat, postaviti koga pred mat (tudi, figurativno) donner échec et mat à quelqu'un, mettre quelqu'un en échec; (moten, medel) mat, terne

mleč|en [é] (-na, -no) milchig; po barvi: milchfarben, milchweiß; (ki ima mleko) milchführend; (moten) matt

narav|en (-na, -no) natürlich; naturhaft; sok, hrana: naturrein, (neobdelan) naturbelassen, im Naturzustand; upodobitev: naturgetreu, naturgemäß; (samorasel, neponarejen) gewachsen, naturwüchsig; (sproščen) unbefangen; (v naravni barvi) naturfarben
naravno moten sok: naturtrüb
naravno nujen naturnotwendig
v naravni velikosti in natürlicher Größe
biti naraven natürlich sein, Natur sein (njeni lasje so naravni ihr Haar ist Natur)
| ➞ → naravni

nepravil|en² [è] (-na, -no)

1. obraz, zobje: unregelmäßig, nicht ebenmäßig; sklanjatev, glagol: irregular, unregelmäßig

2. medicina (neenakomeren) pulz: unregelmäßig; (moten) funkcija: gestört, Fehl- (delovanje die Fehlfunktion, uravnavanje die Fehlsteuerung)

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek