Franja

mogoč|en [ó] (-na, -no)

1. (vpliven) mächtig

2. po velikosti: mächtig, wuchtig, gewaltig, stattlich, ansehnlich; po telesni moči: bärenhaft, stattlich, gewaltig, machtvoll
mogočen glas die Stentorstimme
mogočen človek eine Maschine

mogóčen powerful; mighty; potent; (ogromen) immense, gigantic

mogóčen puissant, considérable; énorme, gigantesque, colossal, prodigieux ; familiarno terrible, du tonnerre

mogoččno puissamment, considérablement, énormément, prodigieusement, familiarno terriblement, formidablement

mogóčen (-čna -o) adj.

1. potente, forte:
imeti mogočne prijatelje avere amici potenti

2. (ki vzbuja pozornost zaradi razsežnosti, števila, intenzivnosti, pomembnosti) imponente, grandioso, possente, immenso, potente; importante; forte:
mogočna gora una montagna imponente
mogočna vojska esercito numeroso
mogočen glas voce possente, forte
mogočen dan giorno importante
mogočno oprsje šalj. senato

mogóčen -čna -o
1. mogućan, moćan, silan: mogočen gospodar, hrast, glas, vtis
2. kočoperan, ohol, nadmen, gord: -o sedi za mizo

mogóčen poderoso; potente; grandioso; enorme, tremendo; imponente

mogóčen prid., могу́тній прикм.

mogóčen -čna -o prid. impunător, impozant, grandios, măreţ

ansehnlich Mensch: postaven, Gebäude: mogočen, velik, Summe: čeden, velik

bärenhaft mogočen

behäbig auch körperlich: zajeten; (langsam) počasen; (bequem) Möbel: udoben, mogočen

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

formidable [fɔ́:midəbl] pridevnik (formidably prislov)
grozen, strašen; velikanski, neznanski, ogromen; pomemben; mogočen, kolosalen

gewaltig mogočen, silen; Katastrophe: velik, strahovit; sich irren: močno, strašansko

gordo debel, mesnat, tolst; trd (voda); velik(anski); robat; bogat, mogočen, silen

perra gorda novec za 10 stotink
premio gordo glavni zadetek v loteriji
¡ésta si que es gorda! tu se pa že vse neha!
hacer la vista gorda delati se, kot da nič ne vidimo
buenas y gordas lepa stvar!
estar muy gordo biti zelo debel

grandioso agg.

1. mogočen, veličasten, sijajen, grandiozen:
un grandioso impianto industriale mogočen industrijski objekt

2. bahav

hochmögend visokostoječ, mogočen

imperiōsus 3, adv. -ē (imperium)

1. zapovedujoč, gospodujoč, vladajoč, mogočen: urbes magnae et imperiosae Enn. ap. Ci., quis nam igitur liber? sapiens, sibi qui imperiosus! H., sui imperiosus Plin., virga i. O. = fasces.

2. ukazovalen, zapovedljiv, gospodovalen, oblasten, trd, trinoški, nasilen, despotski: L. Lamiam consul imperiosus ex urbe exire iussit Ci., haec imperiosa dictatura L., familiā imperiosissimā et superbissimā L., nimis imp. philosophus Ci., non severe neque imperiose praecipere Gell., carmina imp. Lucan. čarodejne besede, zagovor; pesn.: imp. aequor H. divje. Kot priimek: T. Manlius Imperiosus (in Imperiossus) Tit Manlij Oblastni: Ci., L.; prim. preg.: Manliana imperia.

imponēnte agg.

1. občudovanja vreden

2. ekst. ogromen, mogočen, veličasten; izrazit, impozanten

imposant, e [-zɑ̃, t] adjectif mogočen, veličasten, silen, impozanten, grandiozen, ki naredi velik vtis

foule féminin imposante velikanska množica