Franja

modrost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Weisheit (katedrska Kathederweisheit, ljudska Volksweisheit, v rekih Spruchweisheit, šolska Schulweisheit, življenjska Lebensweisheit)
višek modrosti ironično der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
kamen modrosti der Stein der Weisen
previdnost je mati modrosti Vorsicht ist die Mutter der Weißheit

modrost² [ó] ženski spol (-i …) rastlinstvo, botanika (vodna dresen) der Wasser-Knöterich

mȍdrōst ž modrost, sinjost

modróst wisdom; sense; prudence; sagacity; sageness

stara modróst prekaša norost there's many a good tune played on an old fiddle

modróst sagesse ženski spol , intelligence ženski spol , savoir moški spol , science ženski spol

državniška modrost sagesse politique
šolska modrost érudition ženski spol scolaire, savoir moški spol livresque
življenjska modrost expérience ženski spol de la vie, sagesse pratique, philosophief (pratique)
biti pri kraju s svojo modrostjo être au bout de son latin
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté

modróst (-i) f

1. saggezza, senno, assennatezza:
višek modrosti il colmo della saggezza
bibl. knjige modrosti libri sapienzali

2. detto, adagio:
stara modrost pravi: kamen do kamna palača un vecchio adagio recita, insegna: a granello a granello s'empie lo staio

3. pensiero; pren. conoscenza

4. rel. prudenza;
kamen modrosti pietra filosofale
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la saggezza lascia al caso men che può
stara kost je modrost la vecchiaia ha per compagna l'esperienza

modróst ž mudrost: življenjska modrost; kamen -i; pojesti vso modrost z veliko žlico; previdnost je mati -i

modróst sabiduría f ; saber m

biti pri kraju s svojo modrostjo ya no saber qué hacer
šolska modrost sabiduría f escolar
življenjska modrost filosofía f (práctica)

modróst -i ž., му́дрість -рості ж.

modróst -i ž înţelepciune

înţelepciúne f razumnost, modrost

Klugheit, die, modrost; inteligentnost, pamet

mudrìna ž
1. modrost: naoblači čelo, skupi obrve, jer to su obilježja, obeležja -e
2. moder postopek, modra beseda: ko najviše posiječe glava, najbolji je skolar među njima, -e im druge ne trebaju

mudròlija ž
1. modrovanje, modrost: prođi se, Vuče, toga puta, da grdan ne ostaneš pri svoj tvojoj -i
2. mn. slabš. modrovanje, prazno govoričenje: pustimo to, ne vrijede ti te -e mnogo

mȕdrōst ž modrost: ljudska mudrost človeška modrost; narodna mudrost ljudska modrost; posisati svu mudrost ovoga svijeta; kamen -i kamen modrijanov; zub -i modrostni zob

mudròta ž modrost

philosophie [-zɔfi] féminin filozofija, modroslovje; (življenjska) modrost; zaključni razredi francoskih licejev (gimnazij)

philosophie de l'homme filozofija eksistence, eksistencializem
prendre sa maladie avec philosophie vzeti svojo bolezen z resignacijo

plȁvetnōst ž modrost, sinjost

prȅmūdrōst ž, premúdrōst ž modrost: crkva Svete -i Carigradu

prūdentia -ae, f (prūdēns)

1. znanje, poznanje, poznavanje, vednost, veda, obvladovanje česa: sapientia est providere, ex quo sapientia est appellata prudentia Ci., sapiens existimari nemo potest in eā prudentiā Ci.; s subjektnim gen.: physicorum est ista prudentia Ci., cani rectoris Iuv.; z objektnim gen.: Col., iuris Icti., iuris publici Ci., magna prudentia cum iuris civilis tum rei militaris N., futurorum Ci. bistri vid (vpogled) v prihodnost (bodočnost), rerum fato prudentia maior V.

2. preudarnost, (raz)umnost, razum(evanje), uvide(va)nje, uvid, sprevid, dojetje, dojemanje, intelekt, pamet, bistroumnost, pamet(nost), modrost, razsodnost, sprevidnost (izprevidnost), razboritost (naspr. stultitia, temeritas): prudentia est rerum expetendarum fugiendarumque scientia Ci., temeritas est florentis aetatis, prudentia senescentis Ci., quid intersit inter furorem tuum et illorum prudentiam Ci., prudentiā uti N. pametno (preudarno) ravnati (delati), intellegendi prudentia Ci. umstvene (umske) moči.