Franja

mlínec flat cake

mlínec (nav. mn.) galette ženski spol

koruzni (pšenični) mlinci galette de maîs (de blé)

mlínec (-nca) m pl. mlinci gastr. specie di tagliatelle non lievitate fritte

mlínec -nca m, obično mn. mlinci: jesti -e

mlínec flan m

mlínec -nca m., млине́ць -нця́ ч.

laterculus -ī, m (demin. later)

1. opečica, opeka, žgani kamen: Col., Amm., coctiles, crudi laterculi Plin.; sg. kolekt. = opeka, opečje: hanc insuper contignationem … laterculo (v večini rokopisov: latericulo) astruxerunt C., murus instructus laterculo coctili Cu.

2. metaf. (zaradi podobnosti)
a) nekakšno pecivo, mlinec, mlinci: Ca., Pl.
b) računska ploščica, računska mizica (= abacus, gr. πλινϑεῖον): Hier.

oublie [ubli] féminin, vieilli oblat, mlinec

wafer [wéifə]

1. samostalnik
oblat, mlinec; vafelj, skladanec
religija hostija; oblepek (za zalepljenje pisma); kolut rdečega papirja, ki se daje na listine namesto pečata

wafer bread religija hostija
as thin as a wafer mršav, suh ko trska

2. prehodni glagol
zalepiti (pismo) z zalepkom; zapreti; pripeti; pritrditi

блин, блинок, блинчик m mlinec, ponvičnik, cvrtnjak;
первый блин комом; vsak začetek je težak;
печь как блины na hitro delati

блинок m mlinec, ponvičnik, cvrtnjak;

блинчик m mlinec, ponvičnik, cvrtnjak;

млине́ць -нця́ ч., mlínec -nca m.

корж m (prov.) trd mlinec

коржик m (prov.) trd mlinec

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.