Franja

Zadetki iskanja

  • mis|el ženski spol (-li …)

    1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
    … misli Gedanken-
    (bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
    slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
    brati misli Gedanken lesen
    znati brati misli ein Gedankenleser sein
    hiter kot misel gedankenschnell

    2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
    nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
    …misli Ideen-
    (beganje medicina die Ideenflucht)
    poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
    figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
    z mislijo na kalorije kalorienbewusst

    3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

    4.
    misel (predvsem) na kaj das -denken
    (prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

    5.
    nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
    priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
    spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

    6.
    misli množina (mnenje) Ansichten množina
    biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

    7.
    misli množina (mnenje) die Meinung
    svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
    (premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
    zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
    zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
    spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
    v mislih gedanklich
    v mislih pregledati Revue passieren lassen
    ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
    imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
    izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

    8.
    rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost
  • mişél -eá (-éi, -éle) adj.

    1. podel, zloglasen, sramoten; nizkoten

    2. nečasten

    3. reven, boren, beden, klavrn
  • mísel thought; idea

    v míslih in mind, in one's thoughts
    bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
    istih mísli like-minded, of the same mind
    zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
    vodilna mísel chief (ali principal) idea
    že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
    prenos mísli thought-transference
    branje mísli thoughtreading
    svoboda mísli freedom of thought, free thought
    črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
    njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
    često vas imam v míslih you are often in my thoughts
    kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
    njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
    priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
    nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
    na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
    imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
    tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
    v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
    ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
    v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
    ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
    brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
    želja je rodila mísel the wish is father to the thought
    zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
    ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
    kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
    še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it
  • mísel pensée ženski spol , réflexion ženski spol , opinion ženski spol

    glavna, osnovna misel idée (ali pensée) fondamentale
    skrita misel arrière-pensée ženski spol
    misel na smrt l'idée de la mort
    vodilna misel idée directrice (ali dominante, déterminante, générale)
    žalostne misli idées tristes (ali mélancoliques, noires)
    v mislih mentalement, en esprit, par la pensée
    v mislih imeti avoir en vue, avoir l'intention (ali le dessein) de, se proposer de, projeter, compter faire, envisager de
    po mojih mislih à mon avis
    enih misli biti partager les idées (ali les vues, les opinions, le point de vue) de quelqu'un
    istih, enakih misli biti avoir les mêmes idées (ali opinions), être animés des mêmes sentiments
    drugih misli biti être d'un autre avis
    na misel priti venir à l'esprit (ali à l'idée)
    kako prihajaš na to misel? qu'est-ce qui te donne cette idée?, qu'est-ce qui te fait penser cela?, d'où te vient cette idée?
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • mísel -sli (əu̯) ž
    1. misao: zatopiti se v -i
    2. mišljenje: vsiljevati komu svoje -i
    3. pomisao: tu imam neko misel
    4. pamet, um: kaj ti ne pride na misel; na misel mi je prišlo
    dosjetio (-set-) sam se; v -ih imeti
    imati na umu, misliti na nešto; iznebiti se hudih -i
    proći se zlih misli; biti enih -i
    biti jednih misli
    5. dobra misel bot. vranilova trava, Origanum vulgare
  • mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

    asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
    branje misli intuición f del pensamiento
    prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
    svoboda misli libertad f de pensamiento
    žalostne misli pensamientos m pl tristes
    vodilna misel idea f directriz, idea dominante
    osnovna misel idea fundamental
    zatopljen v misli abismado en su meditación
    niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
    baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
    biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
    imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
    gojiti misel abrigar una idea
    prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
    kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
    ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
    prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)
  • mísel -sli ž., ду́мка ж., ду́ма ж., га́дка ж.
  • mísel -sli ž gând, cuget, idee
  • dobra misel ženski spol rastlinstvo, botanika der Dost, agronomija in vrtnarstvo der Wintermajoran, wilder Majoran
  • âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

    une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
    corps et âme z dušo in telesom
    âme de la conjuration duša zarote
    âme en peine (religion) duša v vicah
    âme d'un canon votlina topovske cevi
    âme sœur sorodna duša
    âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
    à fendre l'âme srce trgajoč
    de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
    en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
    dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
    sans âme brezsrčen, brezčuten
    jusqu'au fond de l'âme do dna duše
    (obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
    égalité féminin d'âme ravnodušnost
    état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
    fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
    immortalité de l'âme nesmrtnost duše
    vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
    voix féminin de l'âme glas vesti
    avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
    avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
    avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
    avoir du vague à l'âme biti melanholičen
    chanter avec âme peti s čustvom
    donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
    se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
    être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
    avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
    être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
    être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
    rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
    je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
    on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
    vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu
  • ánimo moški spol duh; duša, čustvo, čud, mišljenje, misel, volja, namera; pogum

    perder el ánimo, (de) caer de ánimo pogum izgubiti
    cobrar ánimo pogum zbrati
    estar en ánimo imeti voljo, hoteti
    tener ánimo, hacer ánimo (de) nameravati
    presencia de ánimo prisotnost duha
    con ánimo de z namenom da
    esparcir el ánimo razvedriti se
    tener ánimos para biti zmožen za
    ¡ánimo! pogum!
  • animus -ī, m (v lat. ta beseda nima več prvotnega konkr. pomena „sapa“, „veter“, ki ga kaže še gr. ἄνεμος, ampak se rabi le pren. v pomenu „duša“, „duh“).

    A.

    1. duša (naspr. corpus ali anima = fizična ali tudi duševna življenjska moč): animi corporisque vires L., credo deos immortales sparsisse animos in corpora humana Ci., unde anima atque animi constet natura Lucr., difficile est animum perducere ad contemptionem animae (življenja) Sen. ph.; redkeje o živalih: bestiae, quarum animi sunt rationis expertes Ci., animantia quaedam animum habent, quaedam tantum animam Sen. ph.

    2. duh (kot obseg vseh duševnih zmožnosti): dux atque imperator vitae mortalium animus est S., animus incorruptus, aeternus, rector humani generis, agit atque habet cuncta S., animus et mens Ci. (celota in del): duh in sposobnost mišljenja, animo delectari N. duševni užitek imeti, annis gravis atque animi maturus Aletes V., primum animus vigorem suum, deinde corpus quoque recuperavit Cu.

    3. pesn. (= anima) življenjska moč, vitalnost, življenje: unā eādemque viā sanguis animusque sequuntur V., dant animos plagae (turbini) V. ga ožive = ga zaženejo (da se vrti), ga zavrtijo, rapidus torrens, animos cui verna ministrant flumina Stat.

    4. met. oseba, mož, človek: cuncta manūs avidas fugient heredis, amico quae dederis animo H. svoji ljubi osebi = samemu sebi, quae vox ut venit ad aurīs, obstupuere animi V., miserere animi V. usmili se me, impotens animus Cu. človek, ki ne pozna mere; ljubkovalno: mi anime Pl. ali anime mi Pl., Ter. srce moje, animus meus Fr.

    B. Splošni pomen „duša“ se cepi po trojni duševni dejavnosti mišljenja, čutenja, hotenja:

    I. sposobnost mišljenja, miselnost:

    1. duh, um: animo circumspicere, cernere, praesentire, providere Ci., id potestis cum animis vestris cogitare Ci., accipite haec animis laetasque advertite mentes V., animo metitur utrumque O.; pogosto: animum rebus advertere, adiungere, applicare, attendere, intendere, appellare ipd. Ci., aliquid animo concipere Ci., L. idr. misliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, animos adhibete O. pazite.

    2. met.
    a) duh = misli: adesse animo (animis) Ci., L. z mislimi prisoten biti = paziti, fingite parumper animo Ci. v mislih, sic in animo habeto, uti ne cupide emas Ca., sic semper in animo habui te in meo aere esse Ci. ep. sem vedno mislil, ignotas animum dimittit in artes O.
    b) zavest, zavestnost: mihi animus etiam nunc abest Pl., rediit animus Pl., relinquit animus Sextium gravibus acceptis vulneribus C. onesvestil se je Sekstij, timor abstulit omnem sensum animumque O., lonqui ali defici animo Cu. zavest izgubiti (izgubljati), onesvestiti se, linquente animo in eum... incubuit Cu., linquentem revocare animum Cu. ali animum recipere Cu. zopet osvestiti se, redeunte paulatim animo Cu.; v pl.: deficientibus animis L.
    c) pamet = spomin: deleo omnes dehinc ex animo mulieres Ter., excĭdere ali effluere ex animo Ci. izgubiti se (uiti) iz spomina, pozabiti se, memor in bene meritos animus Ci., omnia fert aetas, animum quoque;... nunc oblita mihi tot carmina V., animis dicta figere V. vtisniti si v spomin, zapomniti si, memorique animo tua iussa notavi O., haberet in animo amicum T. naj bi se spominjal prijatelja, recursabant animo vetera omina T.
    č) misel, mnenje, spoznanje, sodba, premislek (premišljevanje): ut animus meus est Pl., meo (quidem) animo Pl., Ci. po mojem mnenju, po mojih mislih, kakor se meni zdi, animo spatium dare Cu. duhu časa dati (čas si vzeti) za premišljevanje, aliquid animo agitare Cu. nameravati kaj, animo in diversa versato Cu.

    II. čutenje:

    1. čuteča duša (naspr. mens misleča duša), srce, čut, čustvo, občutek: mala mens, malus animus Ter. srce, otiosus ab animo Ter. brez skrbi, brezskrben, Medea animo aegra, amore saevo saucia Enn. ap. Corn. na duši (od ljubezni) bolna, animus aegrotus Ter. od ljubezni bolno srce, animus aeger Ci., animo tremere Ci., animi metus Ci. ali timor S., lubido animi sui S. strastnost, dolor animi Cu., sortem animo miseratus V., horror animo est V., animos ad sidera tollo V. srce dvigam k nebu, animo iras concipere O. razjeziti se, omnium mentes animosque perturbare C. mišljenje in čutenje, glavo in srce, iuvenem oculis animoque requirit O., aequo animo Pl., Ci., N. idr. ravnodušno, animo iniquo Ter., Ci., L. idr. nerad, non movet facies animos ferarum O., (Aristides Thebanus) omnium primus animum pinxit et sensus hominum expressit Plin. je prvi oduševil svoje slike in izrazil človeške čute; pogosto loc. animī v srcu (velikokrat skoraj pleonastično, takrat se sploh ne sloveni): incertus animi Ter., S. fr. idr., dubius a. V., aeger a., suspensi a., stupentes a. L., angere se a. Pl., pendēre a. Ter., Ci., iuvenem a. miserata V.

    2. met.
    a) duh, srce = mišljenje in čustvovanje, miselnost in ravnanje, misli, čud, značaj, načela: animus iracundus Pl., laetus H., O., fortis, apertus et simplex, altissimus ac gloriae cupidus Ci., magnus Ci., C., alacer ac promptus C., fluxus S. lahkomiselna načela, belli ingens, domi modicus S. prevzeten skromen duh, animo ingenti S. junaškega duha (značaja), liberi hominis animus Cu., femina ingens animi (loc.) T. velikodušna, meliore animo O. zadovoljnejši, esse angusti animi atque demissi Ci., pusilli animi est Ci. znamenje nizkotnega mišljenja je, kaže nizkotno mišljenje, animi parvi H. nizkomiseln, quaerit moresque animumque virorum O., animi imbecillitas C., animi constantia O.; pesn. (o drevesih): exuerint silvestrem animum V. svoje divjaštvo.
    b) duševna (srčna) razpoloženost, (dobra ali slaba) volja: si animus vultu aestimatur Cu., animo dispar vultus Cu., bono animo esse Ci. dobro razpoložen biti, dobre volje biti, bonum animum habere Cu. brez strahu biti.
    c) duševna razpoloženost = mišljenje, srce (pogosto z napovedjo osebe, ki ji je naklonjeno ali sovražno): hoc animo in nos esse debetis Ci., bono ali alieno animo esse in aliquem C. naklonjen ali nenaklonjen (sovražen) biti komu, inimico animo esse C., amicus ali hostilis a. Cu., capere regis animum Cu. naklonjenost, reconciliati pignus animi Cu. zopet pridobljene naklonjenosti, quo animo inter nos simus, ignorant Ci. kako smo si med seboj, pro mutuo inter nos animo Ci.

    3.
    a) srce = srčnost, pogum(nost): bono es animo Ter., Varr., Ap. ali bono sis (fac sis) animo Kom. ali animum bonum habe Pl., S. idr. bodi pogumen, fac animo praesenti hoc dicas Ter. srčno, pogumno, in re mala bono animo uti Plin. „grenke molče požirati“, satis animi O., si ad haec parum est animi L., cum Poeno recens victoria animo esset L. je Punca hrabrila, mu dajala srce, magnum animum ostendere C., telo animus praestantior omni O., his dictis animum arrecti V. opogumljeni, neutris animus est ad pugnandum L.; pogosto v podobah z glagoli naraščanja in pojemanja, vzdigovanja in upadanja, vnemanja in podiranja: cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit extemplo Romanis a. L., animus crevit obsessis Cu., animum dare O., animum (animos) addere Ci., L., animos facere L., animum augere C., L., animus alicui accedit ali animi iis accedunt Ci., animum sumere Vell. srce si vzeti (jemati), animo deficere Hirt. srce izgubiti, pogum upade (upada) komu, animus relanguescit C., cum ipsa cunctatio et his animos minuisset et auxisset hosti L., animum (animos) tollere Pl., Ci., L., animum demittere O., hostium animi labare coeperunt Cu., animi cecĭdēre O. srce (jim) je upadlo, pogum (jim) je upadel (= animis concĭdunt hostes Hirt.), animum (animos) accendere, inflammare L., Cu., animum (animos Iust.) frangere Ci., O. srce streti komu, frangi animo Ci., N. srce se komu stre; pren.: venti proelia tollunt animis et viribus aequis V.; poseb. iskrenost, živahnost, živost (govora): actio plena animi Ci., quae vis, qui animus... illi oratori defuit Ci., et consilii et animi satis Q.
    b) pogumno ali ponosno pričakovanje, pogumna ali ponosna zavest: ne super fortunam animum gereret S., magnus mihi animus est hodiernum diem... initium libertatis totius Britanniae fore T. s ponosno zavestjo se nadejam.
    c) domišljav duh, prevzetnost, ošabnost, napuh, kljubovalnost; nav. v pl. (gl. opombo): remittant spiritus, comprimant animos suos, sedent arrogantiam Ci., iam insolentiam noratis himinis, noratis animos eius et spiritus tribunicios Ci. tribunsko prevzetnost, cum divitiae iam animos facerent L., Demarata uxor... inflata adhuc regiis animis ac muliebri spiritu L., (Niobae) multa dabant animos O., haec natis habens sublimes animos O. preponosna na svoje otroke, victor superans animis V., pone animos V.; redko v sg.: cui inerat contemptor animus et superbia S.
    č) nejevolja, jeza, ihta: animum vincere, iracundiam cohibere Ci., alicuius animos atque impetus retardare Ci., vince animos iramque tuam O., suo animo indulgere O. = animo obsequi Cu. ihti vda(ja)ti se, animo imperare, temperare Cu., ferus lacrimas animi siccaverat ardor O., animi Archilochi H. strastnost, inexorabilis a. in devictos Cu.; pesn.: celsa sedet Aeolus arce... mollitque (ventorum) animos (divjost) et temperat iras V.

    III. hotenje:

    1. volja, želja, hotenje, (na)gon: quoniam nobis di immortales animum ostenderunt suum Pl., clamare libebat, verba animo desunt O., omnibus idem animus est V., ad omnia et animo et consilio paratus Ci., paucis ad moriendum animus fuit Cu. malokateri so bili voljni (pripravljeni) umreti, a. incessendi Cu., hos auctores ut sequar inclinat animus L., ex animo Ter., Ci. idr. ali ex animi sententia Ci. idr. rade volje, prostovoljno, od tod tudi = iz vsega srca, odkritosrčno, zares (naspr. simulatē). Rekla: in animo habeo Ci., C., L. = in animum habeo L. = est (mihi) in animo Ci., C., L., T. = est (mihi) animus V., O., Cu., Suet. = avet animus Ci. = fert animus O. idr. pesniki, Suet. (vsa ta rekla z inf.) volja me je, volje sem, pri volji sem, ljubi se mi, volja me žene, hočem, nameravam; tako tudi: occupandae rei publ. animum habere Vell., animum vincendi capere Iust. hoteti.

    2.
    a) namen, namera, nakana: sin aliter animus vester est Ter., teneo, quid animi vostri super hac re siet Pl., ut si bono animo fecissent, eorum consilium laudavit N., hostes... in foro... constiterunt hoc animo, ut... depugnarent C., eo ad te animo venimus, ut... Ci., non idem sibi et militibus animi esse Cu.; z gen. gerundii: animum nubendi finitimis ommittere Iust.
    b) poželenje, hotenje, pohota, sla, slast, zabava: cubat amans animo obsequens Pl. ustrezajoč svojemu poželenju, potare atque animo obsequi Ter., animo morem gerere Ter. ali indulgere animis O. ustreči (ustrezati) svojemu poželenju, animum suum explere Ter. slo nasititi, exple iis animum Ter. zadovolji jih, ugodi jim, militum animis expletis L. ko je bilo... poželenju ustreženo, animi gratiā Pl. ali animi causā Pl., Plin. v zabavo (slast), za šalo, qui illud animi causā fecerit, hunc praedae causā quid facturum putatis? Ci., haec (animalia)... alunt animi voluptatisque causā C. v slast in zabavo; animus ad aliquid sla do česa, mikavnost česa, čut za kaj, želja po čem: a. ad nuptias Ter., cum eius animum ad persequendum non neglegentia tardaret, sed... Ci., si Besso tantum animi fuisset ad proelium, quantum ad paricidium fuerat Cu.

    Opomba: Pri pesnikih (redkeje v prozi) pogosto pl. namesto sg., kadar se nanaša na množico oseb: dicam actosque animis in funera reges V. ali izraža obilje: Demarata uxor... inflata regiis animis L. ali (pri pesnikih) iz metričnih razlogov: hunc animis errorem detrahe nostris O., nunc animis opus V. (pri animo errorem, animo opus bi prišlo do hiata).
  • aperçu [apɛrsü] masculin (kratek) pregled, ekspozé, poročilo, resumé; misel, opazka

    donner un aperçu de la situation dati pregled o položaju
  • arbitrātus -ūs (klas. le v abl. sg.), m (arbitrārī) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svoje) mnenje, misel, volja, svojevoljnost, neomejeno (po)oblastilo: L., T., Suet., tuos (= tuus) arbitratus sit, conburas, si velis Pl., arbitratu alicuius Ca., eius mulieris arbitratu gessisse praeturam Ci., quasi me tuo arbitratu et non meo gratum esse oporteat Ci., cuius arbitratu sit educatus Ci., cuius (Sullae) arbitratu de communibus negotiis consuleretur S.
  • béden -dna -o prid.
    1. mizer, jalnic, lamentabil
    2. mişel
  • cōgitāmen -inis, n (cōgitō1) misel: Tert.
  • cōgitāmentum -ī, n (cōgitō1) misel: Eccl.
  • cōgitātiō -ōnis, f (cōgitō1) mišljenje, in to

    1. abstr. mišljenje kot duševno dejanje, premišljanje, razmišljanje, preudarjanje: dicebas speciem dei percipit cogitatione, non sensu Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci. povzemamo z mišljenjem, razumevamo kot pojem; pogosto: aliquid cogitatione complecti, comprehendere ali intellegere Ci. zamisliti (zamišljati) si kaj, domisliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, toda: cogitatione complecti aliquem absentem Ci. v mislih objeti... odsotnega; ea, quae cogitatione depingimus Ci. podoba v naši domišljiji, ad hanc causam non sine aliqua spe et cogitatione venerunt Ci. brez... premisleka, cogitationem de aliqua re suscipere Ci. začeti premišljati o čem, ad patriam liberandam omni ferebatur cogitatione N. vse misli so mu bile obrnjene na osvoboditev (rešitev) domovine; z objektnim gen. = misel na kaj, preudarjanje glede česa: c. timoris praeteriti Ci., cogitationem habere alicuius rei Ci. misliti na kaj, c. belli C., L., periculi Cu., ipsā cogitatione suscepti muneris fatigor Q.; redkeje misel v pomenu misel (na kaj) z odvisnim vprašanjem: subit cogitatio animum, qui belli casus... sit L., ali z ACI: Sen. ph., c. animum subit... indignum esse... saevire L., sedet illa cogitatio, quosdam fore, qui... Q.

    2. met. konkr. misel (= to, kar se misli), pomisel, predstava, mnenje; v sg.: Cels., Cu., Plin., Q., inanis c. Ci., quaero a vobis, num ullam cogitationem habuisse videantur ii, qui... Ci.; pogosteje v pl.: liberae sunt enim nostrae cogitationes Ci., mandare litteris cogitationes suas Ci., intimae cogitationes Ci., omnes curas et cogitationes in rem publicam conferre Ci., suas omnes cogitationes in rem tam humilem... abicere Ci., haec contentio occupaverat cogitationes hominum L. pozornost, stultae cogitationes barbarorum Hirt., c. inanes Ci., Q., tristes Cels., variae, vanae Cu., simplices T.; occ. zamisel, namera, namen, nakana, načrt, osnova: c. accusationis Ci., rerum novarum Ci., T., obstabat eius cogitationibus nemo praeter Milonem Ci., minor cogitatio intervenit maiori (postranski načrt, glavni načrt) L., magnae cogitationis manifestus T. ki ima očitno v mislih velik načrt, vix a tam praecipite cogitatione revocatus Suet.

    3. (do)miselnost, domišljija: ratio, cogitatio, mens Ci., Verrem ingenio et cogitatione nulla fuisse Ci.
  • cōgitātus -ūs, m (cōgitō1) mišljenje, misel: Ap., Tert., Aug.
Število zadetkov: 567