Franja

ministrant [mínistrənt]

1. pridevnik
koristen, ki služi (to komu)

2. samostalnik
sluga, pomagač
cerkev ministrant

ministrant moški spol (-a …) der Ministrant, der [Meßdiener] Messdiener

minìstrant m (lat. ministrans) ministrant

Ministrant, der, (-en, -en) ministrant

ministránt altar boy, acolyte, server

biti ministránt to serve

ministránt (kat. cerkev) servant moški spol ; (deček) enfant moški spol de chœur

ministránt (-a) m rel. chierichetto

ministránt m (lat. ministrare) ministrant

ministránt rel monaguillo m ; acólito m

acolyte [ǽkəlait] samostalnik
strežnik (v cerkvi), ministrant; novic; pomočnik

Altardiener, der, mežnar; ministrant

chierichetto m ministrant

chiērico m (pl. -ci)

1. klerik, duhovnik

2. ekst. ministrant; cerkovnik

inserviēnte m, f

1. strežnik, strežnica

2. relig. strežnik, ministrant

Meßdiener, Messdiener, der, ministrant

ministrante m relig. ministrant, strežnik (pri obredih)

ministro moški spol minister; (sodni) sluga; sodnik, sodni svetnik; poslanik; duhovnik v službi; ministrant; pomagač, služabnik

ministro sin cartera minister brez portfelja
ministro de Dios duhovnik
ministro de Estado državni minister
Primer Ministro ministrski predsednik
consejo de ministros ministrski svet
Ministro Plenipotenciario pooblaščeni minister

monacillo moški spol ministrant; deček v cerkvenem pevskem zboru

monag(uill)o moški spol ministrant, deček v cerkvenem pevskem zboru

pretino m

1. pomanjš. od ➞ prete majhen duhovnik

2. ministrant

3. slabš. farček