Franja

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden

milost² ženski spol (-i …) (milobnost) die Lindheit, Mildheit, (popustljivost) die Milde

milost³ ženski spol (-i …)
rastlinstvo, botanika božja milost das Gnadenkraut
moška milost (ametistasta možina) die Amethyst-Mannstreu

mȉlōst ž, mest. u milòsti
1. milost: živjeti od čije -i; naći -i u koga najti milost pri kom; predati se na milost i nemilost; biti kod koga u -i
2. usmiljenje: držati koga u kući iz -i
3. ljubezen: ime joj je bilo Natalija, a ljudi su je od -i prozvali Nacom
4. milost: po -i božjoj i volji naroda kralj Grčke; zdravo, Marijo, -i puna

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost grâce ženski spol , clémence ženski spol , pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , faveur(s) ženski spol (množine)

Vaša milost Votre Grâce, monseigneur
po milosti božji par la grâce de Dieu
biti v milosti pri kom être en faveur auprés de quelqu'un, être dans les bonnes grâces de quelqu'un
biti na milost in nemilost izročen komu être à la merci de quelqu'un
prositi za milost demander grâce

mílost (-i) f

1. grazia:
biti pri kom v milosti essere nelle grazie di qcn.

2. pren. (usmiljenje, sočutje) pietà, compassione; generosità

3. (naslov za fevdalnega gospoda):
vaša milost Vostra Grazia

4. rel. grazia:
božja milost grazia divina
obsoditi koga brez milosti condannare qcn. senza pietà
pren. vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti na milost in nemilost izročen komu essere, trovarsi alla mercè di qcn.

5. bot.
božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)

mílost ž
1. milost: uživati milost koga; izkazovati milost komu; biti pri kom v -i; po -i božji kralj Srbije
2. samilost, sažaljenje: sprejeti koga iz -i
3. bot. proljevak, Gratiola officinalis

mílost gracia f ; merced f ; misericordia f ; piedad f , clemencia f ; favor m

milost! ¡piedad!; ¡misericordia!
Vaša milost vuestra merced
po božji milosti por la gracia de Dios
biti v milosti pri kom estar en gracia cerca de alg
predati se na milost in nemilost komu entregarse a la merced de alg, voj rendirse incondicionalmente
priti v milost pri kom caer en gracia a alg
prositi za milost pedir misericordia

mílost -i ž., поща́да -и ж., ми́лість -лості ж.

mílost -i ž
1. bunăvoinţă, îngăduinţă
2. rel. har, graţie

božja milost ženski spol rastlinstvo, botanika das Gnadenkraut

moška milost ženski spol rastlinstvo, botanika (ametistasta možina) die Amethyst-Mannstreu

odrešujoča milost ženski spol die Erlösungsgnade

àmān -ána m (t. aman, ar.)
1. milost: "Aman, aman!" - starac pišti; pasti na aman kleče prositi milosti
2. moška beseda: Turci u kneza aman zaiskaše; izlazi, robe, na aman
3. medm. pri moji veri, za božjo voljo: tako mi -ana, nisu me nigdje ni pitali za teskeru; što to radiš, -ana ti!

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

benevolentia (benivolentia) -ae, f (benevolens, benivolens)

1. dobrohotnost, blagohotnost, naklonjenost: voluntate beneficā benevolentia movetur Ci., quod ceteri imperio potuerunt, hic benevolentiā tenuit N., Graecorum benevolentia erga se Cu., benevolentiam habere erga aliquem Ci., nihil de sua in Aeduos benevolentia deminuere C., cum aliquo benevolentiā in aliquem certare T.; z objektnim gen.: eius benevolentiā N. zaradi njegove priljubljenosti.

2. occ. prizanašanje, prizanesljivost, spregledanje, blagost, milost(ljivost): Icti.

3. met. dokaz dobrohotnosti ali naklonjenosti: benevolentiam civium accipiebat N.; v pl. = dobrohotna dejanja, milostna dejanja: Arn.

benīgnitās -ātis, f (benīgnus) dobrota, dobrost

I. v mišljenju in vedenju

1. dobrodušnost, prijaznost, vljudnost, blagost, blagosrčnost, blagovoljnost: servos dominorum benignitas metu omni liberarat Ci., deûm immortalium benignitate Ci., etsi me attentissimis animis summa cum benignitate auditis Ci., vestra in me attente audiendo benignitas Ci. vaša blagovoljnost, s katero me pozorno poslušate, magna benignitate auditoria frequentare Plin. iun., benignitas animi T.; v pl. = gibala dobrodušnosti (vljudnosti itd.): vacant odia, vacant benignitates Arn.

2. occ. prizanašanje, prizanesljivost, spregledanje, milost: Icti.

— II. dejanska dobrota = dobrotljivost, dobrodelnost, ugodljivost, radodarnost: ne maior benignitas sit quam facultates Ci., egentes … privata etiam benignitate prolectat Ci., benignitatis memoria N., Volumnius praedae erat largitor et benignitatem per se gratam comitate adiuvabat L., satis superque me benignitas tua ditavit H.; in singulos municipes benignitas Ci., eximia in regem benignitas Cu.

blessing [blésiŋ] samostalnik
blagoslov; molitev pred jedjo; milost; srečno naključje; kletvica, psovka

a blessing in disguise sreča v nesreči
hudomušno unappropriated blessing neporočena ženska, stara devica
that is a blessing to je sreča
to ask a blessing moliti pred jedjo

clémence [klemɑ̃s] féminin milost(nost), velikodušnost, blagost