Franja

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metati² (méče) vreči

1. bolezen: einen Anfall haben

2. launisch sein; bald so, bald so sein; heute so, morgen anders sein (meče ga/jo er/sie ist launisch; er/sie ist bald so, bald so; er/sie ist heute so, morgen anders)

mètati mȅćēm, mȅtāh -āše, mȅtān -a
I.
1. dajati, devati: metati kapu na glavu, koga u novine
2. postavljati
3. brcati: ne meći se nogama
4. pristavljati
5. polagati: metati obloge dajati si obkladke; metati koga na muke mučiti koga; metati na sebe
6. vsajati, vlagati: metati hljeb u peć
7. ustiti se, delati se: meće se da zna, a tamo ne zna
8. metati: metati kamena s ramena v tekmovanju metati kamen z rame
II. metati se
1. polagati se
2. poganjati se, tekmovati

metáti to throw; (kovanec, žogo) to toss; to pitch, to fling; to hurl; (s fračo) to sling

metáti kamenje na koga to throw stones at someone
metáti novec v zrak to toss a coin
metáti komu pesek v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes
metáti luč na kaj to throw light on something
metáti kopje šport to throw the javelin
stran metáti to throw aside, to toss away
metáti se (preskušati moč) to wrestle
metáti se komu v naročje to fling oneself into someone's arms

metáti jeter, lancer, projeter

metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

metáti mečem, meči mečite, metal bacati, hitati: metati kamenje, disk, kopje, žogo v zrak; metati orožje iz rok; metati karte, kocko; valovi so metali čoln sem ter tja; usoda ga je metala iz kraja v kraj; metati oči, poglede
bacati poglede na što, na koga; božjast ga meče
spopala ga padavica; metati se
rvati se; ta fant se meče za vsako žensko
svakoj ženi se nameće; komu kaj naprej metati
komu što prebacivati, prekoravati koga zbog čega

metáti lanzar; echar; tirar; proyectar

metati bombe (aer) lanzar bombas
metati (ne) ugodno luč na kaj presentar a/c bajo un aspecto favorable (nada favorable)
metati senco proyectar sombra
metati denar skoz okno tirar el dinero por la ventana
metati oči na kaj poner la mira en a/c
metati komu polena pod noge poner obstáculos (ali dificultades) a alg
metati se s kom luchar contra alg
metati pesek v oči deslumbrar (a alg); embaucar (a alg)

metáti méčem nedov., ки́дати -даю недок., мета́ти мета́ю недок., шпурля́ти -ля́ю недок.

• metáti vèn викида́ти

metáti méčem nedov. a arunca, a proiecta

мета́ти мета́ю недок., metáti méčem nedov.

metati disk stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ diszkoszt vet
Lahko se že pohvali z normo za paraolimpijske igre v Riu, kjer bo letos metal disk. ▸ Már elérte a paralimpiai normát a riói játékokra, ahol idén diszkoszvetésben indul.

metati kladivo stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ kalapácsot vet
Nekdanji olimpijski in svetovni prvak že mesec dni ne meče kladiva in vadi po prilagojenem programu. ▸ Az egykori olimpiai és világbajnok már egy hónapja nem vet kalapácsot és testre szabott program szerint edz.

metati kopje stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ gerelyt hajít
Najboljše mladinke v Evropi ta čas mečejo kopje že čez 65 metrov. ▸ Európa legjobb női ifistái jelenleg már 65 méternél is nagyobb távolságra hajítják a gerelyt.

metati kovanec frazem
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ érmét feldob

metati se (méčem se) vreči se

1. sich werfen (Xu okrog vratu X an den Hals)

2. v rokoborbi: ringen (z mit)

3. figurativno za kom: (jemandem) hinterherlaufen, nachrennen; za čim: (einer Sache) nachjagen, nach etwas jagen, hinter etwas [hersein] her sein

agitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. agere).

I.

1. često ali silno (za)gibati, zagnati, metati, poganjati, majati, tresti, stresati ipd.: eam (navem) in portu agitari iubet N. da naj se giba, zadržuje, niti corporibus et ea huc et illuc... agitare S., ag. corpus Q., Plin. iun., caput Col., pulmonem Iuv., digitos Plin. iun. na prste šteti, manibus habenas O. voditi voz, držati vajeti, deus agitat hastam O. vihti tirsovo palico, tenues agitantia fumos nubila Q. lahen dim dvigajoči, respuit ad se atque per aes agitat Lucr. (o magnetu); v pass.: quod ipsum agitatur aliunde Ci., atomi inter se agitantur Ci. iubebis agitari, quod decoxeris Col. pomešati; o majanju, stresanju vetrov: ag. capillos, aristas O., cupressos, ornos H., Zephyris agitata Tempe H., ventis agitatur pinus H., arena magnā vi agitata (vento) S. vzvalovan, rati humum aridam vento agitari S. da dviguje veter suho prst, dum volat, arserunt agitati fortius ignes (sc. amoris) Q. je z gibanjem močneje vzplamtel ogenj ljubezni; pren.: mens agitat molem V. duh sveta giblje vesolje.

2.
a) (živali) gnati, goniti, poditi, usmerjati, ravnati, jahati, jezditi: iumentorum gregem Varr., lanigeros greges hirtasque capellas V. na pašo goniti = rediti, equum V., agitantur quadrigae Varr., ag. quadrigas bigasque et equos desultorios Suet., spatium agitandi (sc. equos) N. terišče, dirkališče, sacros ag. iugales (dracones) O., biiugos leones Lucr.; sinekdoha: centum quadriiugos agitabo ad flumina currūs V. bom gnal, poženem; pren. naganjati, priganjati, spodbadati, vzpodbujati, razdražiti (razdraževati): est deus in nobis, agitante calescimus illo O., quem gloria Turni obliquā invidiā stimulisque agitabat amaris V., infidos agitans discordia fratres V., licentia populum agitandi, quoquo vellent T., agitatus cupidine regni Fl., agitare per studia ingenia Sen. ph. vežbati, agitari geometriā animos Q.; in furias (do besnosti) agitantur equae V., in exitium urbis agitata gens Fl.
b) (zveri) goniti, poditi, loviti: feras Ci., V., aquila insectans alias aves et agitans Ci., cursu agitabis onagros V., in retia cervos ag. O., ag. chelydros V. (pre)poditi, lupus etiam Romae interdum agitatus L.; redko = ljudi poditi: ag. totā urbe (sc. hostes) V.; pren.: ag. saltus venatu Ps.-Q. ali Dictaeos saltus Sil. pregoniti, preloviti; preganjati, vznemirjati, mučiti, trapiti: Cu., dii deaeque te agitant irati Pl., quae res te agitat? Pl. kakšna mora te tlači? atra bilis agitat hominem Pl., ag. rem publ. S., primo commotus metu divorsus agitabatur S., ag. Troianos terris et undis V., agitata numina Troiae V., delectu acerbo ag. iuventutem L., ne te semper inops agitet vexetque cupido H., ut eos agitent insectenturque furiae Ci., amens agitantibus furiis sororis ac viri L., scaenis agitatus Orestes V. na odru od Furij preganjani, scelerum furiis agitatus V., suum quemque scelus agitat Ci., quae deinde agitet fortuna V. ga preganja, gentes ag. quietas V. (da bi jih prenaglil k sklepu zaveze), quos agitabat timor T.; agitata aequitas Ci.; često: animum agitare S., L. vznemirjati se; (z besedami) prerešeta(va)ti, zasramovati, šibati, zasmehovati, rogati se komu: agitat rem militarem, insectatur totam legationem Ci., facete agitavit in tribunatu Gracchum Ci., vesanum poetam agitant pueri H., ag. alicuius saevis fastidia verbis H.
c) roparsko odganjati: hominum praedas et pecorum Amm.
č) (vodovje) vzburiti (vzburjati), (vz)burkati: mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., freta ponti agitare V., defluit saxis agitatus humor H., austro agitata Charybdis O., agitata fluctibus Helle Pr.; pren. vzburkati, razburiti (razburjati), (z)begati: plebs agitata tribuniciis procellis L., rebus agitatis Ci. v burnem času.

II.

1. (dela, dejanja) opravljati, izvrševati: custodiam, vigilias Pl. na straži biti, stražiti, praesidium S., T. straža biti, stražiti, imperium S. oblast izvrševati, imeti, inter pastores regnum Iust. kralja igrati, mutas artes V., honorem T. častno službo opravljati, latrocinia T., diurna nocturnaque munia in armis agitabantur T., omnia, quae per hoc triennium agitata sunt Ci. kar se je godilo, mens rationibus agitandis exquirendisque alebatur Ci. z razpravljanjem in pregledovanjem računov, in dies plura ag. S. vsak dan si več dela dajati, praecepta patris S. naročila izpolnjevati, iustitiam Plin. iun. izvrševati, odium T. stresati, pacem an bellum S. mirovati ali vojevati se, moras S. obotavljati se, odlašati, consilia ad movenda bella L. ukrepati glede..., secreta consilia L. tajne naklepe snovati, concilium L. skupščino imeti, zborovati, imaginem belli navalis Fl. na morju (pomorsko) vojaško vajo imeti; sat agitare z gen. dosti dela (opravkov, opraviti) imeti s čim: nunc agitas sat tute tuarum rerum Pl.; abs. postopati, vesti se: in potestatibus eo modo agitabat, ut... S., ferocius ag. S., varius agitat S., paucorum arbitrio... agitabatur S.; v pass. izvrševati se, često = biti: pax agitatur, indutiae agitabantur S., laetitia, maeror, luctus atque gaudia agitabantur S., agitabantur pro ingenio ducis callidiora consilia L., dissensio multos annos agitata Ci.

2.
a) (slavnosti, praznike) obhajati, praznovati, (sveta opravila, pojedine) opravljati, (šale) uganjati: ag. Dionysia Ter., hunc diem suavem meum natalem Pl., cuius nomine apud Siculos dies festi agitantur Ci., agitare convivium Pl., Ter., Fr., convivia O., Suet., sacra Cat., iocos O., Pers., choros V. rajati, gaudium atque laetitiam S. svojo (notranjo) radost na glas izražati, festa gaudia Sil.
b) (čas) prebiti, preživljati: aevum sub undis, sub legibus V., tum vita hominum sine cupiditate agitabatur S., ag. noctem apud aquam, dies noctesque pro muro S.; abs. živeti, obstajati: Gallia... nunc malis fructibus vix agitat S. fr., agitandi inops S. brez imetja, ubožen, bene agitare Gell. dobro se imeti.

3. potikati se kje, muditi se, (pre)bivati, domovati: equitatum omnem... pro castris agitare iubet S., hi propius mare... agitabant S., consul dum inter primores agitat L., laeti neque procul Germani agitabant T., vacuis porticibus secretus agitabat T., qui montium editis... ferocius agitabant T., hic duae validissimae gentes... agitabant Fl.

III.

1. razgovarjati se o čem, razpravljati, pretresati kaj: has res C., rem sermonibus L., non agitanda res est? non in medium proferenda? Ci., ag. sententiam in senatu Ci., agraria lex vehementer agitabatur Ci., res in senatu agitari coepta S.; z ACI = trditi: Auct. b. Hisp.; o čem razpravljati, pogajati se: Romae per omnes locos et conventus de facto consulis agitari S., agitare de foedere L., agitatum est, ut tribuni crearentur L.

2. pren.
a) v mislih ukvarjati se s čim, premišljati, razmišljati, preudarjati, presojati, posvetovati se; večidel z dostavki: ag. rem in corde Pl., cum corde suo Fr., in animo L., in mente Varr., Ci., mente Ci., L. idr., cum animo S. fr., animo (animis) Ci., S., Cu. idr., secum Ter., S. idr., de te autem ipso... est tuum sic agitare animo, ut... Ci. ep. postaviti se v tak duševni položaj; tudi brez takih dostavkov: rem a me... multum agitatam requiris Ci., quae cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., ag. fugam S. fr., V., L. misliti na beg; z de: de Rhodani transitu, de regno, de inferendo bello L., de supremis T. ali de extremis secum Fl. misliti na smrt, de adoptione secum et cum proximis T., de petenda civitate Suet.; z odvisnim vprašanjem: agitare coepit cum suis, quibusnam rebus pecuniam facere posset Ci., cum, quidnam esset, animo agitaret L., quonam modo caelestes honores usurparet, coepit agitare Cu., an expeditis legionibus... pergeret..., agitavit T.; z ut: ut vivum Alexandro traderent, agitantes Cu.; s pt. fut. (po grščini): Alexandrum... interempturi (= ut interimeretis) seditionibus agitastis Iust.
b) v mislih imeti, misliti, nameravati (kaj storiti), kaniti, namerjati: defectionem L. epit., moenia novae urbis Fl. misliti novo mesto ustanoviti, quae contra Persas animo agitabat Cu.; z inf.: ut mente agitaret bellum renovare N., aliquid invadere magnum mens agitat mihi V., agitasse Dareum custodiam corporis sui peregrino militi tradere Cu.; abs.: longe aliter agitabat S. imel je povsem druge načrte, naklepal je povsem drugače. Od tod adj. pt.pf. agitātus 3 vzburjen, vzbujen, živahen: actio paulo agitatior Q., omnia agitatiora Q. vse živahnejše vloge, agitatior animus Sen. ph., novum testamentum omni doctrina agitatius Tert.

āmentō (ammentō) -āre -āvī (āmentum, ammentum) z jermenom zamašnikom metati, vreči, (za)lučati, (s)prožiti): iaculum habenā Lucan.; pren. o vetru (kot božanstvu): amentante Noto Sil.; o govorniku: amentare sententiam Tert.

anklatschen gegen: Putz gegen die Mauer: metati, vreči; Wellen: pljuskati (ob)

aruncá arúnc vt./vr.

1. metati (se), vreči (se)

2. metati stran, odvreči