Franja

mentalitet|a [é] ženski spol (-e …) die Mentalität, die Denkart, die Denkungsart

mentalitéta mentality

mentalitéta (-e) f mentalità

mentalitéta ž (lat. mens) mentalitet

mentálnost, mentalitéta mentalidad f

mentalitéta -e ž., мента́льність -ності ж.

mentalitéta -e ž mentalitate

Denkart, die, miselnost, mentaliteta

Denkungsart, die, miselnost, mentaliteta

mentalità f miselnost, duhovna usmerjenost, način mišljenja, mentaliteta:
mentalità tipica dell'arrivista povzpetniška miselnost

Mentalität, die, mentaliteta, miselnost

mentalitáte -ăţi f miselnost, mentaliteta

mentalité [mɑ̃talite] féminin mentaliteta, duševno stanje, način mišljenja, duševnost

mentalìtēt -éta m (lat. mentalitas) mentaliteta, miselnost

mentality [mentǽliti] samostalnik
duševnost; umska sposobnost; mentaliteta, miselnost

psychology [saikɔ́lədži] samostalnik
psihologija, dušeslovje; mentaliteta, duševno življenje

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.

мента́льність -ності ж., mentalitéta -e ž., míselnost -i ž.

état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
en tout état de cause v vsakem primeru
les états državni stanovi
les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
le tiers état tretji stan (meščanstvo)
état d'âme razpoloženje
état atmosphérique vremensko stanje
état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
état d'exception izjemno stanje
état civil stan, osebni podatki; matični urad
officier masculin de l'état civil matičar
état détaillé podroben pregled
état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
état des finances finančno stanje
état de fortune premoženjske razmere
état des frais seznam stroškov
état de guerre, de paix vojno stanje, mir
état hygrométrique relativna vlažnost
état de l'inventaire inventurni seznam
état militaire vojaški stan
état naissant nastajanje, porajanje
état nominatif imenski seznam
état originel, primitif prvotno stanje
état des pertes seznam izgub
état des récoltes stanje posevkov
état des salaires plačilni seznam
état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
état de siège obsedno stanje
état du terrain kakovost tal
état de transition prehodno stanje
état de travail delovno razmerje
dresser, établir un état napraviti seznam
elle est dans un état intéressant noseča je
être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
être en état de marche delovati, funkcionirati
être en état (juridique) biti zrel za razsojo
être en état moči (morem), biti zmožen
être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
être sur l'état biti na seznamu
il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
mettre en état omogočiti
mettre en état d'arrestation aretirati
mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
rayer des états zbrisati s seznama
remettre en état obnoviti
tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem