medvedk|a [é] ženski spol (-e …) die Bärin
medvédka zoologija ourse ženski spol
medvédka (-e) f zool. orsa
medvédka ž medvjedica (ve-), mečka
medvédka -e ž., ведме́ди́ця -і ж.
медведка f (zool.) bramor
Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.
Bärin, die, (-, -nen) Tierkunde medvedka
mȅčka ž
1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
2. medvedka
3. ekspr. nerodnež, medved
mèdvjedica ž (ijek.), mèdvedica ž (ek.)
1. medvedka
2. zool. sredozemska medvedjica, Monachus albiventer albiventer
orsa f
1. medvedka
2. astr.
Orsa maggiore, Orsa minore Veliki, Mali medved
osa ženski spol medvedka
Osa Mayor (Menor) veliki (mali) medved (ozvezdje)
ourse [urs] féminin medvedka
la Grande ourse, la Petite ourse Veliki, Mali voz (ozvezdje)
she-bear [ší:bɛ́ə] samostalnik
zoologija medvedka
ursa -ae, f (ursus) medvedka: Plin., Ap., Mart. idr., villosae catuli ursae O.; pesn. medved nasploh: horridus in pelle Libystidis ursae O.; metaf.
1. ozvezdje Medved ali Voz (prim. arctos in Callistō): ursa caelestis Suet., ursae rigor Val. Fl. severni mraz.
2. Veliki medved, Veliki voz: ursa maior ali Erymanthis, Maenalis, Parrhasis O.
3. Mali medved, Mali voz: ursa minor O., stellae Cynosuridos ursae O.
ведме́ди́ця -і ж., medvédka -e ž.
медведица f medvedka;
Большая медведица (astr.) Veliki voz
čekan samostalnik1. pogosto v množini (zob pri živalih)
približek prevedka ▸
fog [állatfog]ostri čekani ▸ hegyes fog
pasji čekani ▸ kutyafog
levji čekani ▸ oroszlánfog
razgaliti čekane ▸ kontrastivno zanimivo kivillantja az agyarait
kazati čekane ▸ vicsorítja a fogát, vicsorog
zasaditi čekane ▸ belevájja a fogát, belemélyeszti a fogát
Stal je nad svojim plenom in odprl gobec, da je razgalil čekane. ▸
kontrastivno zanimivo Állt a zsákmányánál és eltátotta a pofáját, kivillantva az agyarait.
Medvedka se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo. ▸ A medve rárontott Péterre és a fogait a fiú lábába mélyesztette.
2. (podaljšani podočniki pri živalih) ▸
agyar, fogmerjaščevi čekani ▸ vadkanagyar, vaddisznóagyar
vampirski čekani ▸ vámpírfog
prašičkovi čekani ▸ disznóagyar
fētus 3 (gl. fēlīx in prim. fēcundus, fētūra, fētus, -ūs)
1. noseča, oplojena, breja: puerpera Varr., canis Enn. fr., pecus, apes, vaccae V., volpes H., capra, pavo Col.
2. metaf. poln, napolnjen: terra feta frugibus Ci., machina feta armis, loca feta furentibus austris V., loca feta … ulvis, regio nec pomo feta nec uvis O., feta furore Megaera Sil. polna srditosti, od ihte drhteča, feta veneno … colla (serpentis) Sil., fetus Gradivo mentem Sil.; z gen.: fetae novales Martis Cl.; occ. ploden, rodoviten: terra Lucr., arvum O., palmites Col.
3. ki je (po)rodila, (po)vrgla, (s)kotila: Plin., feta Varr. (o ženski), f. lupa V., ursa O., medvedka z mladiči, ovis V., Col., ovca, bica, equa Col.; subst. fēta -ae, f samica, ki je skotila (povrgla), (živalska) mati: fetae nostrae Varr. graves fetae V. bice (= ovce), ki so se bile ubrejile, apes f. V. matice, fetarum partus Ap.