-
meč|a1 [é] ženski spol (-e …) pri zobeh: die Pulpa, das Zahnmark
-
meč|a2 [ê] srednji spol množina die Wade
obkladek za meča der Wadenwickel
krč v mečih der Wadenkrampf
segati: do meč obleka: wadenlang (sein)
do srede meč voda ipd.: wadenhoch (stehen)
-
mȅča ž dial. sredica: meča kruha
-
méča calf, pl calves (of the leg)
krč v méčah cramp in the leg
-
méča anatomija mollet moški spol
krč v meči(h) crampe ženski spol au(x) mollet(s)
-
méča (méč) n pl. anat. polpacci (sing. -io)
-
méča1 (-e) f polpa:
anat. zobna meča bulbo del dente, polpa dentaria
-
méča2 (-e) f pl. anat. polpaccio
-
méča ž
1. meča, meki dio kruha, hljeba (hle-), lubenice
2. zobna meča zubna pulpa, mekano tkivo
-
méča meč s mn. listovi (na nogama): krč v v -ih; žgečkati koga po -ih
-
méča pl anat pantorilla f
krč v mečih calambre m de la pierna
-
méča méč s. mn., ли́тка -и ж.
-
méča méč s mn. pulpă
-
bàlčak m, mn. bàlčaci bȁlčākā, bâlča ž, rod. mn. bȁlāčā in bālčī držaj sablje, meča, kopja, kija ipd.: dotjerati, doterati do balčaka dognati, priti do konca, zapraviti vse
-
bȕt bùta m, bȗt m, mn. bùtovi (t. but)
1. bedro, stegno: jagnjeći, praseći but
2. dial. meča: but ili list na čovječjoj nozi
-
calf2 množina calves [ka:f, ka:vz]
anatomija meča
-
carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)
1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.
2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.
3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.
-
lîst m, mest. na lístu, mn. lístovi in lȉstovi
1. list: zelen, suh, nježan, žut list; gora se odjenula -om gozd je ozelenel; on je naše gore list on je naš človek
2. list: list papira, hartije; list pile žagin list; list pile jarmače, tračne pile; list noža
3. list, dokument: tovarni, sprovodni, putni, pomorski list
4. pola: anketni list; upitni list
5. pismo: napisati, primiti, otvoriti list
6. časnik: službeni list uradni list; večernji, jutarnji, dnevni list
7. list aluminijuma, staniola, bakra
8. meča, litka, sura: imati debele listove; golicati koga po listovima; pas je ščepao za list
9. razvaljano, raztanjeno testo
10. zool. morski list, Solea solea
-
listánac -nca m, listának -nka m, listánjak -njka m meča, litka, sura
-
mečáva ž
1. meča, meki dio, deo: mečava hruške, kumare; kruhova mečava
sredina hljeba (hle-)
2. meko tjeme, teme, tjemenac, tjemenjača, fontanela
3. razmekšana zemlja: gaziti skozi -o
4. meki snijeg, sneg
5. lapavica, raskvašen snijeg s blatom i vodom
6. jugovina: zunaj je nastala mečava