Franja

mahn|iti (-em) hauen (mimo vorbeihauen, nazaj zurückhauen):
mahniti po buči eins über den Schädel hauen/geben
mahniti po gobcu eins aufs Maul geben, jemandem die Fresse polieren
mahniti mimo figurativno danebenschießen, danebenliegen, danebengreifen

mahníti i máhniti -em
1. mahnuti: mahniti z roko, z repom, s koso
2. udariti, lupiti: mahniti po kom, po ubogi živali
3. obično u vezi sa jo: peš jo bom mahnil v mesto
pješice (pe-) ću poći u grad
4. zamahnuti: mahniti s sabljo

máhniti to strike, to give a blow

máhniti koga po obrazu to strike someone in the face
mimo máhniti to miss, figurativno to fail, to come to nothing
máhniti jo (v) to go, to set out (for)
máhniti jo čez polja to strike out across the fields
máhniti jo na desno to strike to the right

máhniti agiter, faire signe (de la main) ; (udariti) frapper, donner (ali porter, asséner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un

mahniti jo kam se rendre, aller quelque part

máhniti (-em) perf. glej mahati | mahniti

máhniti

mahniti koga asestar (ali dar) un golpe a alg
mimo mahniti (udariti) errar el golpe
mahniti jo (kam) dirigirse (a), ir (a)

máhniti -em dov., махну́ти -ну́ док.

abbriccare

A) v. tr. (pres. abbricco) udariti, mahniti

B) ➞ abbriccarsi v. rifl. (pres. mi abbricco) toskansko splezati

cazzottare

A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči

B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati

fȕknuti -nēm ekspr. udariti, mahniti, počiti, usekati, fokniti: pijukom fuknuti sovu kad ona munu iz stijene

hinschlagen^* mahniti, udariti; (fallen) pasti, telebniti

izváliti ìzvālīm
I.
1. prevrniti, izruvati: izvaliti voćku iz korijena, korena
2. spodviti: izvaliti noge ispod sebe
3. pomoliti: na pendžer je glavu izvalio
4. izbuljiti: izvaliti oči
5. blekniti: izvaliti budalaštinu
6. ekspr. mahniti, primazati, udariti: on izvali ćušku na prvome do sebe
7. zvaliti, izleči: izvaliti što više poroda
8. oditi: četa iz sela izvali
II. izvaliti se
1. zavaliti se: izvaliti se na krevet, na zemlju
2. ekspr. umreti
3. pokazati se: iz magle izvali se sunce
4. zvaliti se, izvaliti se: izvaliti se kao jaje

kȅknuti -nēm ekspr. udariti, usekati, mahniti: keknu ga i raskoka mu glavu

klȅpiti -īm ekspr. udariti, usekati, mahniti: klepiti po gubici, po glavi

klȍpiti -īm (n. klopfen) ekspr. klofniti, udariti, usekati, mahniti: ona ga intimno klopi po debeloj usnici

máhnuti mâhnēm
I.
1. mahniti, zamahniti: mahnuti rukom, repom, bičem, nožem
2. zatresti, zamajati: vjetrić mahnu kadikad zavjesama
3. pustiti pri miru: molio je starac da ga mahnu jer se on ne zove tako
II. mahnuti se gl. manuti se

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

odàlačiti -īm ekspr. krepko udariti, mahniti: u službenoj revnosti odalačio je nekog radnika

odalámiti odàlāmīm ekspr.
1. udariti, mahniti: odalamiti koga preko leda batinom
2. umreti: odavno je moj Milutin odalamio
3. težko, komaj opraviti: odalamiti svoj posao

odrápiti òdrāpīm
1. udariti, mahniti: odrapiti koga štapom
2. opraskati: mačka me je odrapila
3. opiliti: odrapiti koga cijenom; odrapiti komu ćušku
4. odbrusiti: baš si mu dobro odrapila