Franja

maha|ti (-m) pomahati z rokami: (kriliti) fuchteln, (opletati) schlenkern, v pozdrav: winken, v slovo: nachwinken, napadalno:
mahati proti stoßen nach
pes z repom: wedeln
mahati okoli sebe z zastavo, cunjo ipd.: (etwas) herumschwenken, mit (etwas) schwenken

mȁhati mȁhām treti: mahati lan, konoplju

máhati mâšēm, mâhām
1. mahati: mahati rukom po vazduhu, uzduhu, zraku; mahati lepezom, krilima, sabljom, maramicom, repom
2. odkimavati: mahati glavom

máhati

máhati z roko (z rokami) to wave one's hand (one's arms), to gesticulate
máhati z robcem to wave a handkerchief
máhati z mečem to brandish (ali to wave, to flourish) a sword
máhati z repom to wag one's tail; (s pahljačo) to fan; (klicati) to call by waving, to signal, to beckon
máhati komu za dobrodošlico to wave welcome to someone
máhati jo (iti) to walk with a swing

máhati agiter (les bras), brandir, gesticuler , (komu) faire signe à quelqu'un

z repom mahati remuer (ali agiter) la queue
mahati po kom frapper quelqu'un, battre quelqu'un, taper sur quelqu'un
mahati jo aller (ali marcher) les bras ballants, marcher à grandes enjambées, balancer les bras en marchant

máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.

1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
mahati s pismom brandire una lettera
mahati z ruto sventolare il fazzoletto
ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
mahati z rokami sbracciarsi
mahati z repom scodinzolare
mahati v pozdrav salutare (con le mani)

2. (viseti) pendere

3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)

4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
mahniti jo v mesto andare in città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. v prazno mahati parlare a vanvera
pren. mahati po jedi mangiare con appetito

máhati i maháti maham
1. mahati: mahati z rokami, s krili, s perutmi; pes maha z repom
2. udarati, lupati, biti: mahati po kom, po ubogi živali
3. u vezi sa jo: kam jo mahaš
kud si nagao, kuda ideš; mahati jo v mesto
ići, žuriti u grad
4. mahati, vitlati: mahati s sabljo; bik divje maha z rogovi

máhati agitar

mahati z robcem agitar el pañuelo
mahati si s pahljačo abanicarse
mahati z repom colear; mover (ali menear) la cola (ali el rabo)
mahati po kom golpear a alg
mahati jo marchar a grandes pasos

máhati -am nedov., маха́ти -ха́ю недок.

máhati -am nedov. a da din mâini/aripi/coadă; a flutura; a gesticula

маха́ти -ха́ю недок., máhati -am nedov.

• маха́ти кри́лами kríliti

agitare

A) v. tr. (pres. agito)

1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom

2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice

3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem

B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru

agiter [ažite] verbe transitif gibati; (raz)buriti, vznemirjati; tresti (drevo); pretresati, diskutirati; chimie premešati; vzvaloviti (kri); mahati (quelque chose s čim); hujskati, ščuvati

agiter la queue, le mouchoir, le bras mahati z repom, z robcem, z roko
agiter le médicament avant de s'en servir pretresti zdravilo pred uporabo
agiter une question, un problème pretresti vprašanje, problem
s'agiter (sem in tja) se premikati, skakati, postati nemiren, razburiti se
agiter la menace de la démission groziti z ostavko
le peuple s'agite ljudstvo postaja nemirno
le drapeau s'agite zastava plapola

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

brandir [brɑ̃dir] verbe transitif (za)vihteti; mahati (quelque chose s čim); groziti z

brandir une lettre mahati s pismom
brandir de petits drapeaux mahati z zastavicami
brandir son sabre (za)vihteti sabljo
brandir sa démission groziti s svojo ostavko

brandire v. tr. (pres. brandisco)

1. vihteti:
brandire un bastone, una spada vihteti palico, meč

2. ekst. mahati (s čim):
brandire una lettera mahati s pismom

brandish [brǽndiš] prehodni glagol
mahati, vihteti

cintarear šibati; mahati

complōdō -ere -plōsi -plōsum od veselja, začudenja z rokami ploskniti (ploskati), od žalosti, jeze roke viti: Petr., Sen. ph., Ap.; z rokami mahati (kretnja govornikov in gledaliških igralcev): saepius manus c. Q.; complosas tenere manus Lucan. (o mirnem gledalcu) roke križem držati.

contorqueō -ēre -torsī -tortum

1. zvi(ja)ti, zavi(ja)ti: toga contorta Corn. okrog roke ovita, crinis contortus Sen. tr. zavit, skodran, pingui contorquet nubila fumo Sil., arbor magna ex parte contorta Plin., cornua rugarum ambitu contorta Plin. zgrbančeni, contortus vel conductus vultus Cels. skremžen ali namrgoden obraz.

2. zasuka(va)ti, (za)vrteti, preokreniti (preokretati), (za)obrniti ([za]obračati): membra c. Ci. iztezati, ut quosdam … amnes … in alium cursum contortos et deflexos videmus Ci., brumali flectens contorquet tempore currum Ci. (Arat.), c. navem quolibet Lucr., contorsit laevas proram Palinurus ad undas V., insano contorquens vertice silvas … Eridanus V. s seboj vlekoč, c. frementes aquas subitis verticibus Lucan.; pren.: tum ad remissionem animi … est contorquendus (auditor) Ci. preokreniti, quae verba contorquet? Ci. zasukava in zavija, deinde contorquent et ita concludunt Ci. preokrenejo na stran = zasučejo zadevo nekako po sili, longas periodos uno spiritu c. Plin. iun. sukati, viti.

3. occ. mahati s čim, zamahniti kaj ali s čim, zadeg(ov)ati, (za)lučati kaj: brachium Corn., lenta lacertis spicula contorquent V., hastam in latus … contorsit V., qui … aërias telum contorsit in auras V., contorta falarica venit V. v zamahu zasukana strela, hasta viribus contorta, cuspis Echionio … contorta lacerto O., hasta speciosissime contorta Q., telum … contorsit in eum Cu. — Od tod adj. pt. pf. contortus 3, adv. -ē, le pren.

1. zamotan, zavozlan: contortae res et saepe difficiles Ci.; (o mislih in govoru) zavit, zasukan, presukan, prisiljen, izumetničen, sprevržen: contorta et aculeata quaedam σοφίσματα Ci., verba Fr., ne quid contorte dicatur Ci., contortius concludi Ci. prezavito izražati se, contortius eloqui Aus.

2. vznesen, krepak, izrazit: oratio Ci., vis orationis Q.; kot subst. contorta -ōrum, n: Q.

Opomba: Nenavaden sup. contorsum: Prisc.