Franja

maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
krvno maščevanje die Blutrache
načrt za maščevanje der Racheplan
obljubiti maščevanje Rache schwören
terjati maščevanje nach/um Rache schreien
… maščevanja Rache-
(angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
želja po maščevanju Rachegedanken množina

maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance

maščevánje vengeance ženski spol , acte moški spol de vengeance, revanche ženski spol

iz maščevanja par (esprit de) vengeance
vpiti po maščevanju crier vengeance
maščevanje snovati méditer (ali couver) une vengeance
krvno maščevanje vendetta ženski spol

maščevánje (-a) n vendetta; ekst. knjiž. nemesi:
kovati, kuhati maščevanje tramare la vendetta
zverinski zločin, ki kliče po maščevanju un delitto atroce che chiama vendetta
krvno maščevanje vendetta del sangue

maščevánje s osveta: kovati, kuhati maščevanje; narediti kaj iz -a; zločin vpije po -u; krvno maščevanje
krvna osveta

maščevánje venganza f

iz maščevanja para vengarse de
vpiti po maščevanju clamar venganza

maščevánje -a s., по́мста -и ж.

maščevánje -a s răzbunare, vendetă

maščevanje je sladko frazem
(pregovor) ▸ édes a bosszú

avengement [əvéndžmənt] samostalnik
maščevanje

despique moški spol maščevanje, zadoščenje

desquite moški spol nadomestilo; maščevanje, zadoščenje, revanša, povrnitev

(encuentro de) desquite revanšna tekma
tomar el desquite maščevati se, revanširati se, odškodovati se (de za)

faida f

1. hist. pravica do krvnega maščevanja

2. redko maščevanje

Heimzahlung, die, povračilo; maščevanje

hošìndija ž (t. hošundu) maščevanje: svezao mu -u sklenil je maščevati mu se

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.

īra -ae, f (star. [prvotna] obl. eira [Pl.], nam. *eisa; prim. gr. ἱερός, dor. ἱαρός močen, svet, gr. ἰαίνω iz gr. *ἰσάνjω osvežim, krepčam, gr. οἶστρος togota) jeza, huda, maščevalna jeza, ihta, gnev, srd, razsrjenost, ogorčenost, maščevanje, maščevalnost, občutljivost: ira furor brevis est H., nunc meum cor cumulatur irā Enn. kipi od jeze, prekipeva v jezi, hic irā dementiāque inflammatus (incensus) manus non abstinebit Ci., aliquid per iram facere Ci. v jezi, iis est Mezentius irae V. ga sovražijo, ga mrzijo, jim je mrzek, iram evomere in aliquem Ter. jezo stres(a)ti nad kom, irae indulgere L., iram concire Ter., concitare O., iras commodare Stat., movere L., commovere O., addere, diffundere O., ponere H., acuere, exercere, aggerare V., coquere Sil., induere Sil., excitare V., Amm., differre Aur., ira intercedit inter eas Ter., irae moderari H., iram doloremque renovare Cu.; z objektnim gen.: ira fugae, praedae amissae, dictatoris creati L. jeza zaradi … , domini interfecti L., provinciae ereptae L., quaestionis L.; in (adversus) z acc.: ira in (adversus) Romanos L.; atrib.: plenus suarum, plenus paternarum irarum L. jezen nase, jezen na svojega očeta; s subjektnim gen.: eos Martis vis perculit, non ira victoris Ci., deorum ira iis iniecit hanc amentiam Ci., via ventorum Sil. Pogosto pl. = sg.: deorum iras subire Ci., irae caelestes L., irarum effundit habenas V. ni brzdal svoje jeze, irarum ardor Ci., iras lenire L., dum irae leniunt Pl. odleže; meton.: dic aliquam, quae te mutaverit, iram O. vzrok jeze.

nēmesi f ekst. usoda, povračilo; maščevanje

ȍdmazda ž
1. plačilo, povračilo: biti zaboravljen, to je najsvirepija odmazda smrti nad životom
2. maščevanje

osvećénje s
1. posvetitev, posvečenje: osvećenje crkve
2. maščevanje