Franja

monoksid [ó] moški spol (-a …) kemija das Monoxid
ogljikov monoksid Kohlenmonoxid, Kohlenoxid

mȍnoksīd m (gr. monos, oxys) kem. monoksid: ugljični monoksid

monoksíd kemija monoxide

monoksíd m (gr. mónos, oxýs) monoksid

mónoksid (-a) m kem. monossido:
monoksid in dioksid monossido e biossido

mónoksid -a m., моноокси́д -у ч.

dušikov monoksid stalna zveza
kemija (kemijska spojina) ▸ nitrogén-monoxid

ogljikov monoksid moški spol kemija das Kohlenmonoxid
medicina zastrupitev z ogljikovim monoksidom die Kohlenmonoxidvergiftung

monōssido m kem. monoksid

monoxide [mɔnɔ́ksaid] samostalnik
kemija monoksid

Monoxyd, das, Chemie monoksid

ossidulo m kem. (protossido) monoksid, oksidul

моноокси́д -у ч., mónoksid -a m.

Kohlenmonoxid, Kohlenmonoxyd, das, Chemie ogljikov monoksid

Kohlenoxid, Kohlenoxyd, das, Chemie ogljikov monoksid

угар m

1. kem. ogljikov monoksid; zastrupitev z ogljikovim monoksidom; (pren.) vrtoglavica, omama;

2. zmanjšanje; skrčenje; odpadek

carbōnio m kem. ogljik (C):
ossido di carbonio ogljikov monoksid

dušikov pridevnik
(o kemijski snovi) ▸ nitrogénNajbolj obstojne so dušikove spojine z vodikom. ▸ A hidrogénnel alkotott nitrogénvegyületek a legstabilabbak.
Povezane iztočnice: dušikov oksid, dušikov monoksid, dušikov dioksid, dušikova kislina

ogljíkov carbon, carbonic

ogljíkov dvokis carbon dioxide
ogljíkov monoksid carbon monoxide
ogljíkova kislina carbonic acid

ogljíkov (-a -o) adj. kem. di carbonio, carbonico:
ogljikov dioksid biossido di carbonio
ogljikov hidrat idrato di carbonio, carboidrato
ogljikov monoksid monossido di carbonio
ogljikova kislina anidride carbonica