Franja

lusk moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Schote
členasti lusk Gliederschote

lúsk (-a) m bot. baccello

lobus -ī, m (gr. λοβός) lusk, luska, luščina, strok: Ap. h.

Schote¹, die, (-, -n) strok; plod paprike; Pflanzenkunde lusk; [Schiffahrt] Schifffahrt beim Segel: uzda

siliqua -ae, f (disimilirano iz *sciliqua, *sceliquā; prim. sl. školjka)

1. sočivni lusk, strok: Varr., Col., Plin., unde prius laetum siliqua quassante legumen V., grandior ut fetus siliquis fallacibus (dat.) esset V.; meton. pl. siliquae sočivje: Pers., Iuv., vivit siliquis et pane secundo H.

2. siliqua Graeca Col. ali siliqua Syriaca Plin., tudi samo siliqua Plin. rožiči (sad).

3. bot. = silicia = fenum Graecum grško seno, piskavica: Col.

4. kot mera sílikva
a) majhna utež = 1/6 skrup(u)la (scrupulum oz. scripulum): Veg.
b) kot denar = 1/24 solida (solidus): Cod. I., Isid.

valvolae -ārum, f (demin. valvae) „majhni vratnici ali durnici“; od tod tulec, ovoj, strok, lusk (sočivja): fabarum, ervi, lentis Col., exemptum valvolis ervum maceratum … praebere Col. — Soobl. valvolī -ōrum, m: valvoli fabae folliculi appellati sunt, quasi vallivoli, quia vallo factis excutiantur Fest.

écaillé, e [ekaje] adjectif odluščen; okrašen v obliki lusk

écailler [ekaje] verbe transitif odstraniti luske, odluščiti; odpreti (ostrigo); pokriti z okraski v obliki lusk (un dôme kupolo)

s'écailler (od)luščiti se

Gliederschote, die, Pflanzenkunde členasti lusk

imbricate¹ [ímbrikit] pridevnik
prekrit, položen drug na drugega v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbricate² [ímbrikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol
prekriti (se), prekrivati (se) v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbrication [imbrikéišən] samostalnik
prekritje, prekrivanje v obliki strešnikov ali ribjih lusk

Schuppenornament, das, ornament v obliki ribjih lusk

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

členast [é] (-a, -o) Glieder- (trak das Gliederband, merilo der Gliedermaßstab)
členasti lusk rastlinstvo, botanika die Gliederschote

ornament [ê] moški spol (-a …) das Ornament, -ornament, gradbeništvo, arhitektura -werk (listni Blattornament, Laubwerk, v obliki ribjih lusk Schuppenornament, pleteninasti Flechtwerkornament, rombasti Rautenornament, vejnati Astwerk, vitičasti Rankenornament, vrvičasti Schnurornament)

ribja luska ženski spol živalstvo, zoologija die Fischschuppe
ornament v obliki ribjih lusk das Schuppenornament

squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.

λεπιδωτός 3 ion. lusk(in)ast; subst. ὁ velika (luskinasta) riba v Nilu.