Franja

loči|ti¹ [ó] (-m) ločevati (dati narazen) trennen (beljak od rumenjaka das Ei trennen, zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen); (odtrgati) abtrennen, lostrennen, losmachen, [auseinanderreißen] auseinander reißen; (odpeti) abkoppeln; (potegniti narazen) [auseinanderziehen] auseinander ziehen; tehnika ablösen; (razdeliti) teilen, trennen; meso od kosti: (das Fleisch) ausbeinen

loči|ti² [ó] (-m) ločevati (razlikovati) unterscheiden; differenzieren

loči|ti³ [ó] (-m) ločevati tehnika, kemija (cepiti, razgraditi) aufspalten

loči|ti⁴ [ó] (-m) ločevati zakonsko zvezo: scheiden

ločíti to separate; to sever; (razlikovati) to distinguish, to differentiate; (razporočiti) to divorce, to separate by divorce

ločíti se kot prijatelji to part as friends
ločíti se (razporočiti se) to divorce
ločíti se od moža (žene) to divorce one's husband (one's wife)
ločíti se (odcepiti se) to secede (od from)
dati se ločíti od moža to obtain a divorce from one's husband
ločíti se (raziti se) to part company
ločíti se (razlikovati se) to be distinguished by, to differ from, to vary (from)
zakon je bil ločen (razvezan) the marriage has been dissolved
preden se ločimo (razidemo) before parting

ločíti (-im) perf. glej ločevati | ločiti

ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila

ločíti separar ; (deliti) dividir ; (razdvojiti) desunir; disolver (tudi zakonsko zvezo) ; (zakonsko dvojico) separar, divorciar

ločiti se separarse; divorciarse

ločíti lóčim nedov., dov., розборони́ти -ню́ док., розподіли́ти -лю́ док., розста́вити -влю док., відділи́ти -ділю́ док., відлучи́ти -лучу́ док., відокре́мити -млю док., відрізни́ти -ню́ док., розвести́ -веду́ док., розділи́ти -ділю́ док., роз’єдна́ти -на́ю док., розлучи́ти -лучу́ док., розрізни́ти -ню́ док.

ločíti lóčim (se) dov.
1. a (se) despărţi, a (se) separa, a (se) detaşa, a (se) desprinde, a (se) scinda
2. a (se) deosebi, a (se) distinge, a (se) diferenţia, a diferi
3. a divorţa

lóčiti séparer, disjoindre, dissocier, désunir; diviser; distinguer de, discerner de

ločiti se se distinguer de, différer de, se différencier de; se séparer, se quitter, prendre congé, (zakonsko) divorcer

loči|ti se¹ [ó] (-m se) ločevati se (raziti se z) sich trennen (von); (odtrgati se) od skupine: sich lösen (aus); (odpasti) abfallen, sich ablösen, sich abtrennen, sich losmachen

loči|ti se² [ó] (-m se) ločevati se (razlikovati se) sich unterscheiden; od ozadja: abgesetzt sein (ostro scharf)

loči|ti se³ [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
ki se želi ločiti scheidungswillig

ločiti se povratni glagol
(prekiniti zakonsko zvezo) ▸ elválik
Starša sta se se ločila, ko je bila stara sedem let. ▸ Hétéves korában a szülei elváltak.

ločíti se lóčim se dov., розста́тися -ста́нуся док.

beljak moški spol (-a …) das Eiweiß, das Eiklar, das Klar
ločiti beljak od rumenjaka ein Ei trennen
sneg iz beljaka der Eischnee/Eierschnee

diferencira|ti (-m) differenzieren (tudi matematika); (znati ločiti) [auseinanderhalten] auseinander halten

izstopiti (izstópim) izstopati austreten; iz vozila: aussteigen; (ločiti se od) sich loslösen von; voda, plini ipd.: austreten, ausströmen, herauskommen, tekočine: auslaufen

kost¹ [ó] ženski spol (kosti …) anatomija der Knochen, das Bein (cevasta Röhrenknochen, čeljustna Kieferknochen, iglasta Nadelknochen, kožna Hautknochen, krovna Deckknochen, lobanjska Schädelknochen, medenična Beckenknochen, mozgovna Markknochen, sezamska Sesambein)
… kosti Knochen-
(atrofija medicina der Knochenschwund, die Knochenatrophie, klešče za kosti die Knochenzange, nastajanje kosti die Knochenbildung, krhkost die Knochenbrüchigkeit, mehčanje die Knochenerweichung, nalom medicina der [Knochenriß] Knochenriss, nekroza der Knochenbrand, die Knochennekrose, poškodba die Knochenverletzung, prelom der Knochenbruch, presaditev die Knochenüberpflanzung, spajanje kosti z žeblji die Knochennagelung, tvorba die Knochenentwicklung, vnetje die Knochenentzündung)
(samo še) kost in koža Haut und Knochen, knochendürr, klapperdürr
stara kost alter Knochen
s težkimi kostmi grobknochig, starkknochig
z lahkimi kostmi feingliedrig, schmalgliedrig
s kožo in kostmi figurativno mit Haut und Knochen
ločiti meso od kosti (das Fleisch) entknochen, ausbeinen
do kosti obžreti: bis auf die Knochen
figurativno iti do kosti strah, krik ipd.: durch Mark und Bein gehen, strah: in die Beine fahren, in die Knochen fahren
mraz: durch und durch gehen, bis ins Mark gehen
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
v kosti in die Knochen
nagnati/vlivati strah v kosti (jemandem) Furcht einflößen/einjagen, (jemanden) einschüchtern
v kosteh in den Knochen
imeti v kosteh in den Knochen haben
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern (der Schreck steckt (mir) noch in allen Gliedern)