Franja

loči|ti¹ [ó] (-m) ločevati (dati narazen) trennen (beljak od rumenjaka das Ei trennen, zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen); (odtrgati) abtrennen, lostrennen, losmachen, [auseinanderreißen] auseinander reißen; (odpeti) abkoppeln; (potegniti narazen) [auseinanderziehen] auseinander ziehen; tehnika ablösen; (razdeliti) teilen, trennen; meso od kosti: (das Fleisch) ausbeinen

loči|ti² [ó] (-m) ločevati (razlikovati) unterscheiden; differenzieren

loči|ti³ [ó] (-m) ločevati tehnika, kemija (cepiti, razgraditi) aufspalten

loči|ti⁴ [ó] (-m) ločevati zakonsko zvezo: scheiden

ločíti to separate; to sever; (razlikovati) to distinguish, to differentiate; (razporočiti) to divorce, to separate by divorce

ločíti se kot prijatelji to part as friends
ločíti se (razporočiti se) to divorce
ločíti se od moža (žene) to divorce one's husband (one's wife)
ločíti se (odcepiti se) to secede (od from)
dati se ločíti od moža to obtain a divorce from one's husband
ločíti se (raziti se) to part company
ločíti se (razlikovati se) to be distinguished by, to differ from, to vary (from)
zakon je bil ločen (razvezan) the marriage has been dissolved
preden se ločimo (razidemo) before parting

ločíti (-im) perf. glej ločevati | ločiti

ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila

ločíti separar ; (deliti) dividir ; (razdvojiti) desunir; disolver (tudi zakonsko zvezo) ; (zakonsko dvojico) separar, divorciar

ločiti se separarse; divorciarse

ločíti lóčim nedov., dov., розборони́ти -ню́ док., розподіли́ти -лю́ док., розста́вити -влю док., відділи́ти -ділю́ док., відлучи́ти -лучу́ док., відокре́мити -млю док., відрізни́ти -ню́ док., розвести́ -веду́ док., розділи́ти -ділю́ док., роз’єдна́ти -на́ю док., розлучи́ти -лучу́ док., розрізни́ти -ню́ док.

ločíti lóčim (se) dov.
1. a (se) despărţi, a (se) separa, a (se) detaşa, a (se) desprinde, a (se) scinda
2. a (se) deosebi, a (se) distinge, a (se) diferenţia, a diferi
3. a divorţa

lóčiti séparer, disjoindre, dissocier, désunir; diviser; distinguer de, discerner de

ločiti se se distinguer de, différer de, se différencier de; se séparer, se quitter, prendre congé, (zakonsko) divorcer

loči|ti se¹ [ó] (-m se) ločevati se (raziti se z) sich trennen (von); (odtrgati se) od skupine: sich lösen (aus); (odpasti) abfallen, sich ablösen, sich abtrennen, sich losmachen

loči|ti se² [ó] (-m se) ločevati se (razlikovati se) sich unterscheiden; od ozadja: abgesetzt sein (ostro scharf)

loči|ti se³ [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
ki se želi ločiti scheidungswillig

ločiti se povratni glagol
(prekiniti zakonsko zvezo) ▸ elválik
Starša sta se se ločila, ko je bila stara sedem let. ▸ Hétéves korában a szülei elváltak.

ločíti se lóčim se dov., розста́тися -ста́нуся док.

abaliēnō -āre -āvī -ātum (ab in aliēnus) „odtujiti (odtujevati)“, od tod

1. oddaljiti (oddaljevati), odločiti, ločiti: istuc crucior, a viro me tali abalienarier (= abalienari) Pl., nisi mors meum animum abs te abalienaverit Pl., nato mox et abalienato Iove Tert.; abalienata morbis membra Q. od telesa odtujeni, otrpli.

2. jur.: prilastiti (prilaščati) = (po zakonitih določilih pravilno) odstopiti (odstopati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, prenesti (prenašati) na drugega (naspr. conservare): nutricem a nobis Pl., agros populi Ci., agrum Sen. ph., civitatem ea, quae accepisset a maioribus, vendidisse atque abalienasse Ci., instrumento, pecore abalienato Ci.; occ.: abalienati iure civium L. izgubivši državljanstvo.

3. pren. odtujiti (odtujevati), odvrniti (odvračati): animum Ci., voluntatem alicuius ab aliquo Ci., ab sensu rerum suarum animos L., qui suā linguā etiam sororem tuam a te abalienavit Ci.; z abl.: Tissaphernes periurio suo homines suis rebus abalienavit N., Romanos motu L.; z dat. personae: colonos Romanis L.; occ. k odpadu nagovoriti (nagovarjati), na napad (na)ščuvati, izneveriti (izneverjati): abalienare scelere istius a nobis omnes reges amicissimi Ci., oppida abalienata N. odpadla.

abdūcō -ere -dūxī -ductum

1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.

2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.

3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.

Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.

abiugō -āre -āvī -ātum (ab in iugum; „od jarma ločiti“, od tod sploh) ločiti, odstraniti (odstranjevati): Pac. ap. Non.

abiungō -ere -iūnxī -iūnctum „izpod jarma vzeti“, pesn. = izpreči (izprezati): iuvencum V., equos Pr.; pren. ločiti, oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): abiuncto Labieno ... vehementer timebat C., abi. se ab hoc dicendi genere Ci. ep., abiunctae plagae Prud.