Franja

loči|ti¹ [ó] (-m) ločevati (dati narazen) trennen (beljak od rumenjaka das Ei trennen, zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen); (odtrgati) abtrennen, lostrennen, losmachen, [auseinanderreißen] auseinander reißen; (odpeti) abkoppeln; (potegniti narazen) [auseinanderziehen] auseinander ziehen; tehnika ablösen; (razdeliti) teilen, trennen; meso od kosti: (das Fleisch) ausbeinen

loči|ti² [ó] (-m) ločevati (razlikovati) unterscheiden; differenzieren

loči|ti³ [ó] (-m) ločevati tehnika, kemija (cepiti, razgraditi) aufspalten

loči|ti⁴ [ó] (-m) ločevati zakonsko zvezo: scheiden

ločíti to separate; to sever; (razlikovati) to distinguish, to differentiate; (razporočiti) to divorce, to separate by divorce

ločíti se kot prijatelji to part as friends
ločíti se (razporočiti se) to divorce
ločíti se od moža (žene) to divorce one's husband (one's wife)
ločíti se (odcepiti se) to secede (od from)
dati se ločíti od moža to obtain a divorce from one's husband
ločíti se (raziti se) to part company
ločíti se (razlikovati se) to be distinguished by, to differ from, to vary (from)
zakon je bil ločen (razvezan) the marriage has been dissolved
preden se ločimo (razidemo) before parting

ločíti (-im) perf. glej ločevati | ločiti

ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila

ločíti separar ; (deliti) dividir ; (razdvojiti) desunir; disolver (tudi zakonsko zvezo) ; (zakonsko dvojico) separar, divorciar

ločiti se separarse; divorciarse

ločíti lóčim nedov., dov., розборони́ти -ню́ док., розподіли́ти -лю́ док., розста́вити -влю док., відділи́ти -ділю́ док., відлучи́ти -лучу́ док., відокре́мити -млю док., відрізни́ти -ню́ док., розвести́ -веду́ док., розділи́ти -ділю́ док., роз’єдна́ти -на́ю док., розлучи́ти -лучу́ док., розрізни́ти -ню́ док.

ločíti lóčim (se) dov.
1. a (se) despărţi, a (se) separa, a (se) detaşa, a (se) desprinde, a (se) scinda
2. a (se) deosebi, a (se) distinge, a (se) diferenţia, a diferi
3. a divorţa

lóčiti séparer, disjoindre, dissocier, désunir; diviser; distinguer de, discerner de

ločiti se se distinguer de, différer de, se différencier de; se séparer, se quitter, prendre congé, (zakonsko) divorcer

loči|ti se¹ [ó] (-m se) ločevati se (raziti se z) sich trennen (von); (odtrgati se) od skupine: sich lösen (aus); (odpasti) abfallen, sich ablösen, sich abtrennen, sich losmachen

loči|ti se² [ó] (-m se) ločevati se (razlikovati se) sich unterscheiden; od ozadja: abgesetzt sein (ostro scharf)

loči|ti se³ [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
ki se želi ločiti scheidungswillig

ločiti se povratni glagol
(prekiniti zakonsko zvezo) ▸ elválik
Starša sta se se ločila, ko je bila stara sedem let. ▸ Hétéves korában a szülei elváltak.

ločíti se lóčim se dov., розста́тися -ста́нуся док.

abkoppeln Fahrzeug: odpeti, figurativ ločiti (sich se), odcepiti se (von od)

abkuppeln odpeti, ločiti

ablösen

1. odluščiti, odstraniti, Wandgemälde: sneti, Chemie odtapljati, odcepiti; Technik ločiti; sich ablösen Belag: odstopati, odpadati, luščiti se

2. Verpflichtungen: odkupiti

3. jemanden, etwas: slediti (komu, čemu), naslediti (koga, kaj), (ersetzen) nadomestiti, zamenjati, stopiti na mesto (A wird abgelöst durch B B stopi na mesto Aja)

aislar osamiti; ločiti, oddaljiti; izolirati