Franja

ločil|o¹ srednji spol (-a …) das Satzzeichen, die Interpunktion, das Interpunktionszeichen
postaviti/postavljati ločila interpunktieren

ločil|o² srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo pri okulirnem nožu: der Löser

ločílo punctuation mark; stop

postavljati ločíla to punctuate
izpustiti ločílo to leave out a stop

ločílo gramatikalno (signes moški spol množine de) ponctuation ženski spol

postavljanje ločil ponctuation ženski spol

ločílo (-a) n lingv. segno di interpunzione:
ločila punteggiatura, puntuazione

ločílo s rečenični znak, razgodak: postavljati -a

ločílo gram signo m de puntuación

postavljanje ločil puntuación f

ločílo -a s semn de punctuaţie
□ postavljanje ločil punctuaţie

diastolē -ēs, f (gr. διαστολή) ločilno znamenje, ločnica, ločilo: Prisc., Isid.

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

disiūnctiō (dīiūnctiō) -ōnis, f (disiungere, dīiungere)

I. ločitev, ločenost, oddaljenost: in tanto luctu meorum, tanta disiunctio ne Ci., ut non statim alienatio disiunctioque facienda sit Ci.

— II. pren.

1. različnost: animorum, sententiae Ci.

2. occ.
a) (= διεζευγμένον) α) log. izključitev, ločilni (razstavni) stavek, protistava, dialektična oblika protistavkov, razstavna oblika zaključka: Dig. idr., cum traditum sit in omnibus diiunctionibus, in quibus „aut etiam aut non“ poneretur, alterum utrum verum esse Ci. β) ret. brezvezje, asindeton: Ci., Corn.,
b) (= συνωνυμία) enakopomensko (sinonimno) izražanje: Q. (IX, 3, 45).
c) gram. (= διαστολή) ločilno znamenje, ločilo: Prisc.

distinctiō -ōnis, f (distinguere)

I. act.

1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.

2. occ. (ret.)
a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).

— II. pass.

1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.

2. occ. (gram. in ret.)
a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.

3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin.

inter-ductus -ūs, m (inter, dūcere) „vmesni poteg“, od tod ločilo, interpunkcija: Ci.

interpunction [intəpʌ́ŋkšən] samostalnik
slovnica interpunkcija, ločilo

Interpunktion, die, (-, -en) interpunkcija, ločilo

Interpunktionszeichen, das, ločilo

Löser, der, (-s, -) am Okuliermesser: ločilo; von Rätseln: reševalec

note¹ [nóut] samostalnik
zapisek, opomba, beležka, notica; pisemce, sporočilo; znamenje, znak
figurativno ton, nota, prizvok, zven
poetično zvok, melodija, (ptičje) petje
glasba (osnovni) ton, nota, tipka
politika (diplomatska) nota
ekonomija račun, bankovec, obveznica
tisk opomba, ločilo
figurativno ugled, sloves, pomembnost
figurativno pozornost

ekonomija note of exchange borzni list
ekonomija advice note sporočilo o pošiljki
ekonomija bought and sold note zaključnica
ekonomija delivery note izročilnica
ekonomija note of hand; ali promissory note zadolžnica
ekonomija as per note po računu
note of exclamation klicaj
note of interrogation vprašaj
family of note ugledna družina
nothing of note nič važnega
worthy of note upoštevanja vreden
politika exchange of notes izmenjava diplomatskih not
to change one's note spremeniti svoje vedenje, svoj ton
to compare notes izmenjati misli, posvetovati se
to give s.o. note of sporočiti komu kaj
glasba to strike the notes udariti po tipkah
figurativno to strike the right note zadeti na pravo struno
figurativno to strike a false note zadeti na napačno struno
to take note of s.th. ozirati se na kaj, zapaziti kaj, posvetiti pozornost čemu
to take (ali make) notes of s.th. zapisovati si kaj
to speak without notes prosto govoriti

Satzzeichen, das, (stavčno) ločilo

stop¹ [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora

without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton