Franja

ljudsk|i (-a, -o) volkstümlich; (v lasti ljudstva) volkseigen; (popularen, splošno znan) populär, volksnah; (povezan z ljudstvom) volksverbunden; Volks- (blagor das Volkswohl, pevec der Volkssänger, ples der Volkstanz, šport der Volkssport, zborovanje die Volksversammlung, pesem das Volkslied, delnica die Volksaktie, etimologija die Volksetymologie, fronta die Volksfront, glasba die Volksmusik, milica die Volksmiliz, modrost die Volksweisheit, pravljica das Volksmärchen, pripovedka die Volkserzählung, veselica das Volksfest, zdravilstvo die Volksmedizin, pesništvo die Volkspoesie, die Volksdichtung, predstavniško telo die Volksvertretung, verovanje der Volksglaube, zborovanje die Volksversammlung, zdravilo das Volksheilmittel, glasovanje die Volksabstimmung, štetje die Volkszählung)

ljúdski people's, popular; folk(-); national

ljúdska demokracija people's democracy
ljúdska država people's state, republic
ljúdski blagor public welfare
ljúdska fronta zgodovina popular Front
ljúdska glasba folk music
ljúdski govornik popular speaker
ljúdski glas voice of the people
ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
ljúdska izdaja (knjige) popular edition
ljúdska kuhinja soup-kitchen
ljúdska noša national costume
ljúdska pesem folk song
ljúdski pesnik popular poet, national poet
ljúdska pripovedka folk tale
ljúdski ples folk dance
krajevni ljúdski odbor local people's committee
ljúdski izraz popular expression
ljúdska stranka people's party
ljúdsko štetje census
izvesti ljúdsko štetje to hold a census
ljúdski tožilec public prosecutor
ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
ljúdska knjižnica public library, free library
ljúdski upor revolution, rising
ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
ljúdska veselica public merrymaking
ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
ljúdsko zborovanje public meeting
ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people

ljúdski du peuple, populaire, national

ljudski delegat délégué moški spol du peuple
ljudska demokracija démocratie ženski spol populaire; plébiscite moški spol, référendum moški spol
ljudska kuhinja soupe ženski spol populaire
ljudska lastnina propriété ženski spol nationale
ljudska milica milice ženski spol (ali police ženski spol) populaire
ljudska oblast pouvoir moški spol du peuple
ljudski odbor comité moški spol populaire
ljudska republika république ženski spol populaire
ljudska stranka parti moški spol populaire
ljudska. šola école ženski spol primaire
ljudsko štetje recensement moški spol de la population
ljudski tribun tribun moški spol du peuple
ljudska nmetnost art moški spol populaire (ali folklorique)
ljudsko zborovanje réunion ženski spol populaire, meeting moški spol

ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
ljudska blaginja benessere pubblico
ljudska knjižnica biblioteca popolare
polit. ljudska stranka Partito popolare
ljudska šola scuola elementare
ljudsko štetje censimento
lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
hist. ljudske demokracije democrazie popolari
lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
ljudski tribun tribuno del popolo
lingv. ljudski izraz demotismo
ljudski praznik sagra, kermesse
ljudski voditelj capopopolo
ljudski zdravnik guaritore, medicone
rel. ljudsko petje canto dei fedeli
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei

ljúdski -a -o
1. pučki, narodni: -e množice
narodne mase; -a veselica
narodna priredba, narodno veselje; -o blago
narodne umotvorine; -a izdaja
izdanje za narod; -a oblast
narodna vlast; krajevni ljudski odbor
mjesni narodni odbor; -a šola
osnovna škola (nekada pučka, narodna škola); -a fronta
pučka fronta, narodni front; ljudski jezik
narodni jezik; -a demokracija
narodna demokracija; -tija; -a igra
drama za narod
2. dijal. strani, tuđi: stanovati v ljudski hiši

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular

ljúdski prid., лю́дський прикм., наро́дний прикм.

ljúdski -a -o prid. popular

ljudski ep moški spol das Volksepos

človéčji -a -e čovječji (-več-), ljudski: človečji rod

človéški -a -o
1. čovječji (-več-): človeški zob; -a hoja
2. ljudski: človeški rod; -a narava; -a družba
ljudsko društvo
3. -a ribica zool.
čovječja ribica, Proteus anguinus

štafáža ž (fr. staffage), štafaža, ljudski i životinjski likovi u pejzažima; skupina ljudi kao potpora nekome: biti komu za -o

apriornost samostalnik
(o obstoju brez utemeljenosti) ▸ aprioritás
Ljudski glas zato z apriornostjo "negativne podobe" nekaterih šol, in ne da bi se opiral na realne podatke, neutemeljeno prizadeva prav bodoče dijake. ▸ kontrastivno zanimivo A közvélemény néhány iskoláról alkotott apriori „negatív véleményével”, és anélkül, hogy a reális adatokra támaszkodna, alaptalanul éppen a leendő diákokat sújtja.
Kritičnost zavezuje h konstruktivnemu odnosu in zavračanju sleherne apriornosti. ▸ A kritikusság konstruktív kapcsolatokra kötelez, és elutasít mindennemű aprioritást.

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

ep [é] moški spol (-a …) das Epos (junaški Heldenepos, v verzih Versepos, ljudski Volksepos, narodni Nationalepos, živalski Tierepos)

furiant samostalnik
(češki ljudski ples) ▸ furiant [cseh népi tánc]

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jêzik langue ženski spol , idiome moški spol , langage moški spol ; (pri čevlju) languette ženski spol

dober jezik imeti avoir la langue bien pendue
goveji jezik langue de bœuf
knjižni jezik langue littéraire (ali écrite)
ljudski jezik langue vulgaire, langage populaire (ali du peuple)
lovski jezik langage (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
materinski jezik langue maternelle
morski jezik (riba) sole ženski spol
pasji jezik (botanika) langue-de-chien ženski spol, cynoglossum moški spol
pravniški jezik langage du palais
pogovorni jezik langue commune
strokovni jezik langage technique, terminologie ženski spol
strupen jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère
tuj jezik langue étrangère
učni jezik langue d'enseignement
vojaški jezik argot moški spol militaire
imeti besedo na jeziku avoir le mot sur le bout de la langue
pokazati komu jezik tirer la langue à quelqu'un
razvezati komu jezik délier (ali dénuer) la langue à quelqu'un
zavezati komu jezik faire taire, réduire au silence