Franja

Zadetki iskanja

  • ljudsk|i (-a, -o) volkstümlich; (v lasti ljudstva) volkseigen; (popularen, splošno znan) populär, volksnah; (povezan z ljudstvom) volksverbunden; Volks- (blagor das Volkswohl, pevec der Volkssänger, ples der Volkstanz, šport der Volkssport, zborovanje die Volksversammlung, pesem das Volkslied, delnica die Volksaktie, etimologija die Volksetymologie, fronta die Volksfront, glasba die Volksmusik, milica die Volksmiliz, modrost die Volksweisheit, pravljica das Volksmärchen, pripovedka die Volkserzählung, veselica das Volksfest, zdravilstvo die Volksmedizin, pesništvo die Volkspoesie, die Volksdichtung, predstavniško telo die Volksvertretung, verovanje der Volksglaube, zborovanje die Volksversammlung, zdravilo das Volksheilmittel, glasovanje die Volksabstimmung, štetje die Volkszählung)
  • ljúdski people's, popular; folk(-); national

    ljúdska demokracija people's democracy
    ljúdska država people's state, republic
    ljúdski blagor public welfare
    ljúdska fronta zgodovina popular Front
    ljúdska glasba folk music
    ljúdski govornik popular speaker
    ljúdski glas voice of the people
    ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
    ljúdska izdaja (knjige) popular edition
    ljúdska kuhinja soup-kitchen
    ljúdska noša national costume
    ljúdska pesem folk song
    ljúdski pesnik popular poet, national poet
    ljúdska pripovedka folk tale
    ljúdski ples folk dance
    krajevni ljúdski odbor local people's committee
    ljúdski izraz popular expression
    ljúdska stranka people's party
    ljúdsko štetje census
    izvesti ljúdsko štetje to hold a census
    ljúdski tožilec public prosecutor
    ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
    ljúdska knjižnica public library, free library
    ljúdski upor revolution, rising
    ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
    ljúdska veselica public merrymaking
    ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
    ljúdsko zborovanje public meeting
    ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people
  • ljúdski du peuple, populaire, national

    ljudski delegat délégué moški spol du peuple
    ljudska demokracija démocratie ženski spol populaire; plébiscite moški spol, référendum moški spol
    ljudska kuhinja soupe ženski spol populaire
    ljudska lastnina propriété ženski spol nationale
    ljudska milica milice ženski spol (ali police ženski spol) populaire
    ljudska oblast pouvoir moški spol du peuple
    ljudski odbor comité moški spol populaire
    ljudska republika république ženski spol populaire
    ljudska stranka parti moški spol populaire
    ljudska. šola école ženski spol primaire
    ljudsko štetje recensement moški spol de la population
    ljudski tribun tribun moški spol du peuple
    ljudska nmetnost art moški spol populaire (ali folklorique)
    ljudsko zborovanje réunion ženski spol populaire, meeting moški spol
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • ljúdski -a -o
    1. pučki, narodni: -e množice
    narodne mase; -a veselica
    narodna priredba, narodno veselje; -o blago
    narodne umotvorine; -a izdaja
    izdanje za narod; -a oblast
    narodna vlast; krajevni ljudski odbor
    mjesni narodni odbor; -a šola
    osnovna škola (nekada pučka, narodna škola); -a fronta
    pučka fronta, narodni front; ljudski jezik
    narodni jezik; -a demokracija
    narodna demokracija; -tija; -a igra
    drama za narod
    2. dijal. strani, tuđi: stanovati v ljudski hiši
  • ljúdski popular; nacional

    ljudski delegat delegado m del pueblo
    ljudska demokracija democracia f popular
    ljudsko gibanje movimiento m popular
    ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
    ljudska fronta (pol) Frente m Popular
    ljudska izdaja edición f popular
    ljudska knjižnica biblioteca f popular
    ljudski komisar comisario m del pueblo
    ljudski koncert concierto m popular
    ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
    ljudska lastnina propiedad f nacional
    ljudska milica Policía f Popular
    ljudska oblast poder m popular
    ljudski praznik fiesta f nacional
    ljudska republika república f popular
    ljudsko sodišče tribunal m popular
    ljudska stranka (pol) partido m popular
    ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
    ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
    ljudska umetnost arte m popular
    ljudsko štetje censo m de la población
    ljudska univerza centro m de extensión universitaria
    ljudsko veselje festejos m pl populares
    ljudski vodja líder m popular
    ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular
  • ljúdski prid., лю́дський прикм., наро́дний прикм.
  • ljúdski -a -o prid. popular
  • ljudski ep moški spol das Volksepos
  • človéčji -a -e čovječji (-več-), ljudski: človečji rod
  • človéški -a -o
    1. čovječji (-več-): človeški zob; -a hoja
    2. ljudski: človeški rod; -a narava; -a družba
    ljudsko društvo
    3. -a ribica zool.
    čovječja ribica, Proteus anguinus
  • štafáža ž (fr. staffage), štafaža, ljudski i životinjski likovi u pejzažima; skupina ljudi kao potpora nekome: biti komu za -o
  • apriornost samostalnik
    (o obstoju brez utemeljenosti) ▸ aprioritás
    Ljudski glas zato z apriornostjo "negativne podobe" nekaterih šol, in ne da bi se opiral na realne podatke, neutemeljeno prizadeva prav bodoče dijake.kontrastivno zanimivo A közvélemény néhány iskoláról alkotott apriori „negatív véleményével”, és anélkül, hogy a reális adatokra támaszkodna, alaptalanul éppen a leendő diákokat sújtja.
    Kritičnost zavezuje h konstruktivnemu odnosu in zavračanju sleherne apriornosti. ▸ A kritikusság konstruktív kapcsolatokra kötelez, és elutasít mindennemű aprioritást.
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • ep [é] moški spol (-a …) das Epos (junaški Heldenepos, v verzih Versepos, ljudski Volksepos, narodni Nationalepos, živalski Tierepos)
  • furiant samostalnik
    (češki ljudski ples) ▸ furiant [cseh népi tánc]
  • glas samostalnik
    1. (pri živih bitjih) ▸ hang
    hripav glas ▸ rekedt hang
    žameten glas ▸ bársonyos hang
    monoton glas ▸ monoton hang
    prijeten glas ▸ kellemes hang
    otroški glas ▸ gyermekhang
    ostati brez glasu ▸ hang elmegy
    Ob golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.
    barva glasu ▸ hangszín
    jakost glasu ▸ hangmagasság
    šolan glas ▸ képzett hang
    razpon glasu ▸ hangterjedelem
    posnemati glasove ▸ hangokat utánoz
    posoditi glas glavnemu junaku ▸ főszereplőnek hangot kölcsönöz
    povzdigniti glas ▸ hangot felemel
    Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
    globok glas ▸ mély hang

    2. (o volitvah) ▸ szavazat, voks
    volilni glasovi ▸ választói szavazatok
    veljavni glasovi ▸ érvényes szavazatok
    glasovi volivcev ▸ választók szavazatai
    V prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.
    glasovi poslancev ▸ képviselők szavazatai
    glasovi podpore ▸ támogató szavazat
    glasovi iz tujine ▸ külföldön leadott szavazatok
    Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?
    glas za stranko ▸ pártra leadott voksok
    oddati glaskontrastivno zanimivo szavaz, kontrastivno zanimivo voksol
    prešteti glasove ▸ megszámlálja a szavazatokat
    štetje glasov ▸ szavazatszámlálás
    večina glasov ▸ szavazatok többsége
    Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
    obrazložitev glasukontrastivno zanimivo szavazás indoklása

    3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szó
    kritični glasovi ▸ kritikus hangok
    glas ljudstva ▸ nép szava
    ljudski glas ▸ nép szava
    utišati glasovekontrastivno zanimivo elhallgattat
    glas koga se sliši ▸ hallatszik a hangja
    glas razuma ▸ józan ész hangja
    Slišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
    So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
    O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

    4. (o osebnih občutkih) ▸ hang
    glas srca ▸ szív hangja
    glas razuma ▸ józan ész hangja
    glas vesti ▸ lelkiismeret hangja
    glas v glavi ▸ hang a fejben
    Pozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
    Povezane iztočnice: notranji glas

    5. (o glasbilih) ▸ hang
    glas harmonike ▸ harmonika hangja
    glas trobente ▸ trombita hangja
    glas zvonov ▸ harangok hangja
    Iz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.
    izvabljati glasove ▸ hangokat kicsalogat, hangokat előcsalogat
    Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

    6. (nedoločen zvok) ▸ hang
    Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
    Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

    7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
    V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
    Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

    8. (pri petju) ▸ hang
    pevski glas ▸ énekhang
    ženski pevski glas ▸ női énekhang
    moški pevski glas ▸ férfi énekhang
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • jezik2 [ê] (jezik|a, -a, -i)

    1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
    mrtev jezik tote Sprache
    naravni jezik natürliche Sprache
    umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
    živ jezik lebende Sprache
    narodni jezik die Volkssprache
    standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
    ljudski jezik der Volksmund
    |
    … jezika Sprach-
    (analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
    … jezika/jezikov
    (študij das Sprachstudium)
    za jezik:
    (skrb za jezik die Sprachpflege)
    jezikov:
    (družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
    govorec jezika der Sprachteilnehmer
    naravni govorec jezika der Muttersprachler
    obvladati/znati jezik sprachkundig sein
    ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
    govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
    govoriti več jezikov mehrsprachig sein
    govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
    govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

    2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

    3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
    |
    figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
    | ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik
  • jêzik langue ženski spol , idiome moški spol , langage moški spol ; (pri čevlju) languette ženski spol

    dober jezik imeti avoir la langue bien pendue
    goveji jezik langue de bœuf
    knjižni jezik langue littéraire (ali écrite)
    ljudski jezik langue vulgaire, langage populaire (ali du peuple)
    lovski jezik langage (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
    materinski jezik langue maternelle
    morski jezik (riba) sole ženski spol
    pasji jezik (botanika) langue-de-chien ženski spol, cynoglossum moški spol
    pravniški jezik langage du palais
    pogovorni jezik langue commune
    strokovni jezik langage technique, terminologie ženski spol
    strupen jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère
    tuj jezik langue étrangère
    učni jezik langue d'enseignement
    vojaški jezik argot moški spol militaire
    imeti besedo na jeziku avoir le mot sur le bout de la langue
    pokazati komu jezik tirer la langue à quelqu'un
    razvezati komu jezik délier (ali dénuer) la langue à quelqu'un
    zavezati komu jezik faire taire, réduire au silence