Franja

literat moški spol (-a …) der Literat, der Schriftsteller

litèrāt -áta m literat, književnik

Literat, der, (-en, -en) književnik, literat

literát man of letters, writer, literary man, litterateur

literáti pl literati pl

literát homme moški spol de lettres, littérateur moški spol , écrivain moški spol , auteur moški spol ; (pejorativno) plumitif moški spol

literát (-a) | -ka (-e) m, f letterato (-a)

literát m literat, književnik

literát literato m (pisatelj) escritor m

literát -a m., літера́тор -а ч.

knjižévnik m književnik, literat

letterato

A) agg. književno izobražen

B) m (f -ta)

1. književnik, književnica; literat

2. pog. pismena oseba

literato moški spol književnik, literat, pisatelj

littérateur [-tœr] masculin književnik, literat

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

philologus 3 (gr. φιλόλογος) „znanost ljubeč“ = znanstven, učen: Vitr., Sen. ph.; subst. philologus -ī, m „ljubitelj znanosti“ = učenjak, književnik, slovstvenik, literat, filológ: Ci., Suet.; poseb. razlagalec (tolmač, interpret) drugih pisateljev: Sen. ph.

slóvstvenik (ə) m književnik, literat

літера́тор -а ч., knjižévnik -a m., literát -a m.

letteratucolo m slabš. slab literat, pisun

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki