Franja

Zadetki iskanja

  • ličj|e srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Bast
    krilo iz ličja der Bastrock
  • líčje botanika bast
  • líčje botanika liber moški spol , écorce ženski spol , fibres ženski spol množine du bois
  • líčje (-a) n bot.

    1. libro

    2. corteccia
  • líčje s
    1. liko, lika: vlakna -a; košarica iz -a
    2. dijal. komušina, komušje, sa kukuruznog klipa oljušteni listovi
  • líčje bot líber m ; corteza f (fibrosa)
  • líčje -a s., ли́ко с.
  • bass2 [bæs] samostalnik
    ličje, liko
  • bast [bæst] samostalnik
    liko, ličje

    bast mat rogožnik, predpražnik
  • Bast, der, (-/e/s, -e) Pflanzenkunde ličje, am Hirschgeweih: mah; Faden: rafija
  • elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)

    1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.

    2. neke vrste ličje: Plin.
  • fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

    1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
    a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
    b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
    c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
    č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
    d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
    e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
    f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

    2. metaf.
    a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
    b) (zemeljski) pas: M.
    c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
    č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.
  • fibre ameriško fiber [fáibə] samostalnik
    vlakno, ličje; nitka, vejica
    figurativno vrsta, značaj, narava, žilavost

    a man of coarse fibre žilav človek
  • hards [ha:dz] samostalnik
    množina ličje (konoplje, lanu)
  • harl(e) [ha:l] samostalnik
    ličje, vlakno
  • husk [hʌsk]

    1. samostalnik
    botanika strok, lupina, luščina, mekina, ličje
    figurativno prazna lupina
    množina, (tudi figurativno) pleve
    tehnično okvir, obod; suh kašelj (pri govedu)
    ameriško, sleng fant, možakar

    2. prehodni glagol
    luščiti, ličkati
  • labùdina ž
    1. velik labod
    2. dial. koruznica
    3. dial. ličje, ličkanje
  • liber [láibə] samostalnik
    botanika ličje, lub
  • liber1 -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

    1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

    2. meton.
    a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, utCi., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
    b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.
  • lȉk m, lȉka ž lik, ličje, lubje: veže liku za oputu živi na tesnem