Franja

ličil|o srednji spol (-a …) die Schminke
odstraniti ličilo (sich) abschminken

lìčilo s lepotilo, šminka, ličilo

ličílo paint; varnish; rouge

ličílo fard moški spol , fond moški spol de teint, rouge moški spol à lèvres; cosmétique moški spol , laque ženski (moški) spol

ličílo (-a) n kozm. trucco, belletto; šalj. vernice, pittura; pejor. imbellettatura;
ličilo za veke ombretto
ličila ekst. make-up

ličílo s
1. boja, ličilo, šminka, frakalo
2. pokost, lak
3. zastar. laštilo, mast za obuću

ličílo cosmético m ; afeite m

ličílo -a s., грим -у ч.

ličílo -a s fard

belletto m

1. šminka, ličilo, lepotilo, kozmetično sredstvo:
darsi il belletto našminkati se

2. pren. (slogovno) lepotičenje, olepševanje

fard [far] masculin šminka, lepotilo, ličilo; figuré lažen sijaj, slepilo, prevara

sans fard (figuré) naravnost, odkrito
enlever le fard odvzeti (zbrisati) šminko
se mettre du fard (na)šminkati se
parler sans fard à quelqu'un (figuré) naliti komu čistega vina

fard -uri n ličilo, lepotilo, šminka

fūlīgō -inis, f (prim. sor. lat. fūmus iz *dhū-mos)

1. saje: Col., Iuv., P. Veg., os oblitum fuligine Pl., quasi fuligine abstersā Ci., fuligine multa pingues taedae Lucr., f. lucubrationum Q. saje luči pri ponočnem učenju; pren: f. verborum et argutiarum Gell.

2. metaf. barvilo, ličilo (iz saj), lepotilno črnilo: supercilium madidā fuligine tinctum Iuv.

imbellettatura f pren. slabš. (orpello) okras, ličilo

intōnaco m (pl. -ci, -chi)

1. gradb. omet

2. pren. šalj. lepotilo, ličilo

laca ženski spol lak, ličilo, lošč

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

machiáj -e n

1. ličenje

2. ličilo

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.