Franja

levant [livǽnt] neprehodni glagol
britanska angleščina popihati jo ne da bi plačal

levant, e [ləvɑ̃, t] adjectif vzhajajoč (sonce); masculin vzhod

le Levant Jutrovo, Orient

Levant moški spol (-a) die Levante

Lèvant m (it. levante)
1. Bližnji vzhod, Jutrovo
2. levant, vzhodnik

levánt (-a) m meteor. (vzhodnik) vento di levante

levánt m istočni vjetar (ve-)

Jútrova dežela, Jútrovo Orient moški spol , Levant moški spol

Jútrovo geografija Levant; the Near East; the Middle East

na Jútrovem in the East

levánta ž (it. levante) Istok, Levant

Levante, die, Levant

Oriént Orient moški spol , Levant moški spol

vzhòd orient moški spol , levant moški spol , est moški spol , (politika) Est moški spol ; (sonca) lever moški spol

na vzhodu à l'est
proti vzhodu vers l'est (ali l'orient)
Bližnji vzhod le Proche-Orient
Daljni vzhod l'Extrême-Orient
Srednji vzhod le Moyen-Orient

Levánta the Levant

jútro matin moški spol , matinée ženski spol ; (ploščinska mera) arpent moški spol (de terre)

drugo, naslednje jutro le lendemain matin
rano, zgodnje jutro le petit matin (ali jour)
dobro jutro bonjour; (vzhod) orient moški spol, est moški spol, levant moški spol

jútrov Levantine

Jutrova dežela Levant; East

lĕvō² -āre -āvī -ātum (lĕvis)

I.

1. (o)lajšati, olajš(ev)ati: serpentum colla levavit O. je olajšala zmajema vrat(ova) = je izpregla zmaja, l. dentes Mart. otrebiti.

2. (klas. le) metaf. (o)lajšati, znosno storiti, zmanjš(ev)ati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tolažiti, (po)tešiti (naspr. augere): morbum mulieri Plin., vim morbi Cu., dolorem consolando Ci., alicui metum, luctum, curam, sollicitudinem Ci., calamitatem innocentium Ci., suspicionem Ci., annonam Ci., C., apertis horreis frugum pretia T. poljske pridelke poceniti, inopiam N., C. (o)lajšati bedo, iniurias C., omen V. narediti manj strašno, viam vario sermone V. krajšati si, regis facinus L. ali crimen regis Iust. (u)blažiti kraljev zločin, kralja delati (narediti) manj krivega, cladem O., vulnera O. zdraviti, fonte sitim O. utolažiti, pogasiti, ugasiti si, caliginem Plin.; occ.
a) (kaj dobrega) (po)manjšati, zmanjš(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, kršiti: tu laudem illorum levas Acc. ap. Non., cave lassitudo politum cursum levet Acc. ap. Non., inconstantiā levatur auctoritas Ci., multa fidem promissa levant H., l. ictum dextrā H. silo udarca oslabiti, udarec odbiti.
b) levare alicui aliquid komu kaj (od)vzeti, jemati, sneti: viro … manicas atque arta levari vincula iubet V., levasse humano superpositum capiti decus L.
c) (o)krepiti, okrepč(ev)ati, pokrepiti, pokrepčati, podkrepiti (podkrepljevati), (raz)vedriti, veseliti, razveseliti (razveseljevati), (po)tolažiti: miseriis perditas civitates l. Ci. ep., me levaret tuus adventus Ci. ep., qui salutari levat arte fessos corporis artus H., l. corpora fessa Tib., arida ora aquā O., arma deponere ac levare corpora Cu.; v pass.: levatur animus exercendo (po drugih exercitando) Ci., rore et matutino frigore corpora levabantur Cu., levari alicuius luctu O. veseliti se (naslajati se ob) žalosti koga.
d) podpreti (podpirati) koga: auxilio viros V., auxilio iuvat ante levatos V., inferiores auxilio l. Iust.
e) levare aliquem aliqua re koga česa oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), komu kaj vzeti (jemati), odvze(ma)ti, oteti: ego hoc te fasce levabo V., omne l. fronde nemus V. listje pobrati, stipites onere l. Cu., leva me hoc onere (pren.) Ci. ep., l. aliquem metu, molestiā, magnā curā, supplicio aut exilio Ci., civitatem hibernis C. državljanom odvzeti breme prezimovališč, levare diris pectora sollicitudinibus H., levare (sc. laboribus) functum pauperem laboribus H. (Carm. 2, 18, 38), animum religione L., cum te Lucina partu levabit O.; tudi: l. aegrum ex praecipiti H. rešiti (ozdraviti) nevarne bolezni; brez abl.: levata est (sc. partu) Argolis Alcmene O. je povila, porodila, quīs (= quibus, sc. faucibus) condita Erinys … terras caelumque levabat V. je nebo in zemljo oproščala (namreč sebe kot težečega bremena); refl.: l. se vita aereo ense Varr. fr., se aere alieno Ci. znebiti se dolgov, razdolžiti se, poravnati dolgove; v pass.: levari morbo Ci. ozdraveti, levata omni sollicitudine mens T.; redkeje (predklas. pesn.) z gen.: me omnium laborum levas Pl., l. aliquem irae Pac. fr. —

II.

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): levat terga suis O. sname, l. membra cubito O. podpreti (podpirati), membra gramine ali humo O., seque levat saxo O., de caespite virgo se levat O., paulumque levatus O. potem ko se je malo privzdignil, naves tridenti levat V., l. se alis L. ali samo se levare Col., Plin. (o ptičih, čebelah) vzleteti (vzletati), piscem arundine extra aquam l. Plin.; o neživih subj.: per hiemem, quae altius levat Alpes Fl. ki še viš(j)e (še bolj) kopiči sneg v Alpah.

2.
a) levare = ancoras solvere dvigniti sidra, odpluti: transfretemus ad stagnum; et levaverunt It.
b) dvigniti (dvigati) = dobi(va)ti: tributum Ulp. (Dig.).

Opomba: Star. fut. II levāssō Enn. ap. Ci.

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)

sónce soleil moški spol

na soncu au soleil
opoldansko (polnočno) sonce le soleil de midi (de minuit)
vzhajajoče (zahajajoče) sonce le soleil levant (couchant)
umetno višinsko sonce soleil artificiel
sonce sije le soleil brille (ali luit), il fait du soleil
sonce vzhaja (zahaja) le soleil se lève (se couche)
ogorel, porjavel od sonca bronzé, bruni par le soleil
prostor na soncu (figurativno) place ženski spol au soleil
nič novega pod soncem rien de nouveau sous le soleil

Stoechadēs (-um, acc. -as, f) īnsulae (Στοιχάδες) Stojhádski otoki, Stojháde, otočje ob južnem obrežju Galije blizu Masilije (trije največji otoki se danes imenujejo îsles d'Hyères: Porquerolles, Port-Cros, île du Levant, dva najmanjša pa Ratonneau in Pomègue): Mel., Plin., T.

vzhájati (sonce, luna) se lever ; (testo) se lever, fermenter

vzhajajoče sonce le soleil levant