Franja

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lezem) to creep; to trail; to crawl; to move slowly, to walk slowly

lésti na drevo to climb a tree
lésti iz jajca (izvaliti se) to hatch
to vino leze v glavo this wine turns one's head
lésti v dolgove to incur debts
vse, kar leze in gre, je bilo tam all the world and his wife were there

lésti ramper; avancer lentement (ali avec difficulté) ; aller lentement

lesti iz sortir (ali glisser) hors de
lesti v entrer dans; passer lentement
lesti v dolgove s'engager dans des dettes, s'endetter

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

lésti lezem
1. puzati, puziti: otroci so lezli po sobi
2. gamizati, gmizati, miljeti, mileti: polž leze po zemlji, po zidu; črv leze na veji; narava ne leze kot polž, temveč skače kot jelen; vlak je počasi lezel
3. pogosto leze v mesto
često odlazi u grad; trava že leze iz zemlje
već niče iz zemlje; hlače mu lezejo dol
hlače, čakšire mu spadaju; poletje že leze v jesen
ljeto (let-) već pomalo prelazi u jesen; ure v zaporu počasi lezejo
u tamnici vrijeme, vreme sporo prolazi; prišlo je vse, kar leze in kar gre
digla se kuka i motika; hiša mu na kup, skupaj leze
kuća mu se ruši, propada; oči mu skupaj lezejo
oči mu se sklapaju; mož leze v leta
muž polako stari; pijača mu leze v glavo
postaje pijan; oče že leze v dve gube
otac se pogurio; cesta leze v hrib
cesta, put se penje uz brdo; v šoli komaj leze
u školi jedva prolazi; lesti komu v rit

lésti reptar; arrastrarse

lesti po vseh štirih andar a gatas; (počasi iti) ir a paso lento

lésti lézem nedov., лі́зти лі́зу недок., повзти́ повзу́ недок.

• lésti čéz переповза́ти
• lésti v kàj зала́зити
• lésti pòd kàj підла́зити, підліза́ти

lésti lézem nedov. a se târî, a se căţăra

lèsti (ə) ž zastar. doskočica, smicalica, marifetluk, ujdurma, lukavština

cōnscendō -ere -scendī -scēnsum (cum in scandere)

1. skupaj stopiti (stopati) kam, skupaj iti kam, skupaj (z)lesti kam: nostri celeriter ad arma concurrunt, vallum conscendunt C., bis denis conscendi navibus aequor V. z 20 ladjami sem odjadral na odprto morje; occ.
a) (z)lesti na konja, zajahati ga: equos conscendendi equitibus spatium non erat L., cum prima in proelia iunctos conscendebat equos V., conscendunt in equos O.
b) stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se: mercatores e navi egressos terrere, conscendentes morari Ci. ko so se izkrcali …, vkrcavajoče se, equites conscendere in naves iubet C., c. in ratem Hyg., classem sub vesperum conscendit Auct. b. Afr., classem conscendit iussis gens Lydia divûm V., Pompeius navem frumentariam conscendit C., Ostiis navem c. Iust.

2. (od množice preneseno na posameznika) (z)lesti, povzpe(nja)ti se, stopiti (stopati) na kaj, (pr)iti kam: c. currum Lucr., Pr., Cu., currūs O., montes Cat., Pr., sol medium caeli conscenderat igneus orbem V. sonce se je bilo povzpelo do polovice svoje krožne poti = odbilo je poldan, c. aethera O., caelum O., Val. Max., scopulum V., tribunal Suet., c. in montem Petr., in aedem Gell. — Krajevno določilo je ali v loc. ali v abl.: c. Thessalonicae L., Epheso Ci., Pisis Ci. ep., tudi: c. a Brundisio Ci.; redk. na vprašanje kam? z adv.: anguis eo conscendit, ubi … Val. Max.

3. pren.
a) povzpe(nja)ti se do česa: miro gradu ad consulatum Val. Max., usque ad praefecturae praetorianae potentiam Aur., ad summa fastigia dignitatum Cod. Th.; s samim acc.: laudis c. culmen Pr. povzpeti se do višine hvalnice.
b) (v slabem pomenu) popeti se, zaiti v kaj: c. ad ultimum nefas Ps.-Q.

corrēpō -ere -rēpsī -rēptum

1. na kup (z)lesti: cui non correpunt membra pavore Lucr. se ne zdrznejo udje od strahu.

2. (z)lesti kam, zalesti se kam: Ap., in ventrem filio Pl., in nervum (v ječo) Pl., intra murum Varr., Col., in aliquam onerariam (navem) Ci. ep., correpsit in scalas Ci.; pren.: in dumeta correpitis Ci. zaležete se v goščo = izgubljate se v potankostih.

creep^*1 [kri:p] neprehodni glagol
plaziti se, lesti, laziti, polzeti

to feel one's flesh creep dobiti kurjo polt
to creep into s.o.'s favour prilizovati se komu
it makes my flesh creep kurja polt me ob tem oblije

dahinschleichen^* počasi se premikati, lesti

fließen ([floß] floss, ist geflossen) teči; dotekati; iztekati; (sich langsam bewegen) polzeti, drseti, premikati se, lesti; Stoff, Haar: mehko padati; (im Umlauf sein) pretakati se, biti v obtoku; Tinte: razlivati se, Blut: teči, biti prelivan

in-scendō -ere -scendī -scēnsum (in [praep.], scandere) iti (hoditi), stopiti (stopati) v (na) kaj, nastopiti (nastopati), vstopiti (vstopati), (z)lesti kam: inscendere in rogum ardentem Ci., in currum, in lectum, in lembum, in arborem Pl.; trans.: scaenam T., quadrigas, navem Pl., equum Suet. zasesti (zajahati) konja, inscenso equo Suet., pisces Ap. stopiti na … , grabatulo inscenso Ap., tribunali erecto i. Amm.; abs.: inscendere (sc. navem) Pl. stopiti v (na) ladjo.

2. zaskočiti (o oslu): mulierem Ap.

ir-rēpō -ere -rēpsī -rēptūrus

1. (z)lesti, (s)plaziti se v (na) kaj, vlesti se, priplaziti se: Amm., Fl., salamandra, si arbori irrepsit Plin., draconem repente irrepsisse ad eam Suet., veneno paulatim inrepente T., irrepentibus aquis Col.; z acc.: i. cubiculum, caveam Ap.; pren. o ljudeh: Gabinius decimo die inrepsit Ci. se je priplazil.

2. metaf. prikrasti se, vriniti (vrivati) se, vmuzniti se, vtihotapiti se, posta(ja)ti navada, udomačiti se, vtepsti (vtepati) se: Col., Plin. iun., Stat., ceteri post legem Papiam in municipiorum tabulas inrepserunt Ci., in testamenta locupletium i. Ci., in mentes hominum Ci., irrepsit haec lues in Italiam Plin.; z dat.: dolor irrepit paulatim requiescenti animo Sen. ph., ubi tibi mira irrepsit oblivio Aug.; z acc.: militares animos i. T.; occ. priljubiti (priljubljati) se komu: penitus inrepserat per luxum T., inrepentibus dominationis magistris T.

klísiti klîsīm
1. smukniti, skočiti: kroz vrata klisi ker; ispod klade klisi lisica; klisiti na noge
2. nedov. iti za, lesti: skoro će sunce granuti, za petama sjena klisi
3. nedov. štrleti: munare klise prema nebu kao koplja
4. nedov. stremeti: sve moje klisi prema znaku što mi iznad glave visi

kriechen (kroch, gekrochen) lesti (tudi Technik); kriechen aus zlesti iz (aus dem Ei iz jajca, izvaliti se) ; kriechen in zlesti v (ins Bett v posteljo) ; zavleči se v; plaziti se; Eis: polzeti; kriechen vor figurativ klečeplaziti; kriechen in ein Mäuseloch figurativ zavleči se v mišjo luknjo

lābor¹, lābī, lāpsus sum (prim. gr. ὀλιβρός spolzek, lat. lūbricus, stvnem. slīfan = nem. schliefen, schlüpfen smukniti, zmuzniti se) brez spotike, enakomerno, polagoma, lahno gibati se, od tod

1. zdrkniti, zdrsniti, (z)drčati, (z)drseti, (s)polze(va)ti, spustiti (spuščati) se navzdol ali navzgor, pasti (padati): quia continenter laberentur et fluerent omnia Ci. ker se vse giblje, involutae labuntur (cupae) C. se spustijo, demissum lapsi per funem V. spustivši se navzdol, lapsa cadunt folia V. se izmakne(jo) in pada(jo), lapsus ab arbore ramus O., stella de caelo lapsa V. padla, ki se je utrnila (= utrinek), stellas … videbis praecipitis caelo (po nebu, na nebu) labi V., sidera, quae vaga et mutabili ratione labuntur Ci. se lahno gibljejo (premikajo), signa videntur labier (= labi) adversum nimbos Lucr., sidera cuncta notat tacito labentia caelo (po nebu, na nebu) V., in Oceanum sidera lapsa cadunt Pr. padajo in zatonejo v Ocean (v morje), labi montibus (z gorá) Val. Fl., ex rupe Cu. s skale pasti, per gradus L. zvrniti se po stopnicah, in vanum manus lapsa Cu. je zamahnila, populus in diversa labitur Iust. se razkropi (razide, razhaja); (o kačah) lesti, plaziti se, viti se: anguis lapsus per aras V. ki se je spustila čez žrtvenike = plazeča se po žrtvenikih, perque sinus crebros et magna volumina labens O., pigraque labatur circa donaria serpens O., l. circum tempora, inter vestes et levia tempora O., non squamoso labuntur ventre cerastae Pr.; (o vodovju) teči, priteči (pritekati): sub magnā labentia flumina terrā V., diversis lapsi de partibus (po nekaterih rokopisih de fontibus) amnes O., l. e fontibus Cu., sub terras O., in caput (izvir) suum retro O., labuntur altis interim ripis (abl. qualitatis) aquae H., toda: sinistrā labitur ripā amnis H. teče (se preliva) čez levi breg, prius vasto labentur flumina ponto, quam … Pr., altissima quaeque flumina minimo sono labi Cu., cum labantur assidue flumina Sen. ph., vado labente V., T. če vodovje odteče; (o drugih tekočih stvareh) teči, priteči (pritekati), kaniti (kapljati): l. truncis cavis H. (o medu), quae … in proximum mare labuntur T. (o jantarju), pressus pavore sanguis tardius labebatur T., quid sit, quod guttatim faciat pluviam labi Arn.; (o solzah) (pri)teči, kaniti (kapljati), utrniti (utrinjati) se, pasti (padati): humor et in genas furtim labitur H., labitur ex oculis nunc quoque gutta meis O., lacrimae strictum labuntur in ensem O.; (o ladji) teči, pluti: labitur uncta vadis abies O.; (o plovečih) pluti: l. rate per aequora O., aquā Pr.; (o plavalcih) plavati: per aequora in magno mari, medio amne O.; (o letečih po zraku) (vz)leteti, (vz)plavati, splavati s česa, spustiti (spuščati) se s česa ali kam: voca Zephyros et labere pennis V., columba aëre lapsa quieto V., labere, Nympha, polo V. spusti se (splavaj) z neba, l. sub sidera V., pronum per aëra O., cum lenis aetheriis ad te modo laberer auris Val. Fl.; (o padajočih, umirajočih) pasti (padati), s česa zdrkniti, (z)drčati, zvaliti se (na tla), zvrniti (zvračati) se, zgruditi se: calor ossa reliquit; labitur V., labentis equo describit vulnera Parthi H., semianimem ali moribundum ex equo (s konja) labi L., multis labentibus ex equis aut desilientibus L., illa super terram (na zemljo, na tla) defecto poplite labens O., suffoso equo labitur T., sub onere labitur Petr. šibiti se (omagovati) pod bremenom, multi sine morte labuntur Petr.; od tod: laberis, Oebalide, primā fraudate iuventā O. = umiraš, ille oculis … solutis labitur Stat., labimur, i, Dorceu, miseram solare parentem Stat. = omedlevam, moči me zapuščajo; (o verigi, telesnih udih) ohlapno (mlahavo) viseti: lapsa catena Pr. nenapeta, tenuata de nexibus membra labuntur Ps.-Q.; poseb. o udih umirajočih oseb = pobesiti (pobešati) se, mlahavo viseti: caput labens et iam languentia colla levat Lucan., lapsae genae Sen. tr., mālae labentes Suet.; subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph. oslabelih in ohlapnih stvari; (o oblačilih, orožju ipd.) pasti (padati), zdrkniti (zdrkavati): tergo velamina lapsa O., soluta ac velut labens undique toga Q., labentibus super corpus armis L., lapsasque lacertis sponte sua fama est nullo solvente catenas O.; (o zgradbah, skalah) nagniti (nagibati) se (k padcu), (z)rušiti se, sesesti (sesedati) se, posesti (posedati) se, udreti (udirati) se: labentes deorum aedes H., lapsuramque domum subeas O., lapso fundamento Cu., silex iam iam lapsura cadentique … adsimilis V.; (o očeh zaspanih, spečih oseb) skupaj (z)lesti, zatisniti (zatiskati) se, skleniti (sklepati) se, zaklopíti (zaklapljati) se: labentes ocelli, lapsi somno ocelli Pr.; poseb. o očeh umirajočih = medleti, stekleneti: labuntur frigida leto lumina V., labentes oculos condere (zatisniti, zatiskati) O., labentes oculi Q., Ps.-Q. — Pogosto pren.: ilico res foras labitur, liquitur Pl. denar mu steče iz hiše, se razblini, quia sunt (vitia) in lubrico incitataque semel proclivi labuntur Ci. spolzijo, labi per iter declive senectae O. polzeti; (o besedah, govoru) teči: brevitate et celeritate syllabarum labi putat verba proclivius Ci., oratio sedate placideque labitur Ci., (sermo eius) prosā incipit, versu labitur, pedestri oratione finitur Hier.; (o času) (po)teči, preteči, hiteti, miniti: labente die convivia quaerit V., tot iam labentibus annis V., labuntur anni fugaces H., assiduo labuntur tempora motu, non secus ac flumen O., labitur occulte fallitque volubilis aetas, ut celer admissis labitur amnis aquis O., cito pede labitur aetas O., tardo pede lapsa vetustas O.; (o življenjskem dihu, življenju) pojemati, giniti: Charicles … labi spiritum (Tiberio) nec ultra biduum duraturum T., Macroni firmavit labens anima T.

2. razlesti (razlezovati) se, širiti se, razširiti (razširjati) se, šiniti skozi kaj, prešiniti (prešinjati) kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati) v kaj: dolor lapsus ad ossa V., penitusque in viscera lapsum serpentis furiale malum (= venenum) V., frigus per artus labitur O., labique ut somnum sensit in artus O., l. in porticus T. (o ognju) preskočiti na stebrišča, zajeti stebrišča; occ.
a) = delabi s česa zdrkniti (zdrkavati), od česa odleteti (odleta(va)ti), mimo zdrkniti (zdrčati), mimo (vz)leteti: cum superiacta tela testudine laberentur T., ne adiectae voces laberentur atque errarent Ci. da se ne preslišijo; pren.: si viā lapsus est Sen. ph. če je zašel s prave poti, sed labor longius, ad propositum revertar Ci. (v govoru) predaleč zahajam od svoje zadeve; tako tudi: quin labebar longius nisi me retinuissem Ci., labi facultatibus Ulp. (Dig.) izgubiti svoje imetje, obubožati.
b) = elabi zdrkniti ven, izpasti: viscera lapsa O., Lucan., forte lapsa vox T. beseda, ki je slučajno ušla z jezika; (o osebah) izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se čemu, iz česa uiti (uhajati): e manibus custodientium lapsus Cu., lapsum e custodia (drugi: elapsum custodiae) … pergere ad paternos exercitus … fingebant T.; pren.: ante … Ararim Parthus bibet … , quam nostro illius labatur pectore voltus V. prej … bo Part pil Arar kot mi iz srca izgine …

3. spodrkniti (spodrkovati), spotakniti (spotikati) se: agaso pede lapsus H., homini nequam lapso et ut allevaretur roganti: „Tollat te“, inquit, „qui novit“ Q.; od tod metaf.
a) (z)motiti se, lahkomiseln, objesten biti, grešiti, pregrešiti se: labi autem errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci., errore communi lapsus est Ci., l. per errorem Ci. ep. ali errore Icti., propter imprudentiam Ci. ali imprudentiā L. imprudentiā in aliqua re Ci. ali l. imperitiā Icti., l. ambitione, casu, consilio, opinione, in officio Ci., numquam labēre, si te audies Ci. ep., in quo verbo lapsa consuetudo deflexit de via Ci., l. furore L., hac spe lapsus C., prevaran v tem upanju, verbo lapsus in ullo O. sem izustil kako nepremišljeno besedo, l. verbo Plin. iun., pravo favore labi mortales solent Ph., labi memoriā Sen. ph. spomin (komu) odpove, napačno se spomniti, (z)motiti se v svojem pomnjenju, mente lapsi Cels., Suet. blazn(ež)i, a vera ratione lapsi videntur Lucr. da so zašli …
b) nagniti (nagibati) se h komu, k čemu, skoraj pritegniti (pritezati, pritegovati) komu: labor eo, ut assentiar Epicuro Ci. nagibam se k temu, da bi pritrdil Epikurovemu nazoru, nekaj vabljivega vidim v Epikurovem naziranju, labi ad illos, qui … Ci.
c) (v kako stanje) priti (prihajati), zaiti (zahajati), zabloditi, zabresti, zagaziti v kaj: veremini, ne labar ad opinionem Ci. da zabredem v blodnjo, da zablodim, civitatum mores lapsi ad mollitiem Ci., labier (star. = labi) in vitium H., l. in errorem emendabilem L., omnia in externum morem lapsa sunt Cu., l. in gaudia Val. Fl., in adulationem T., in luxuriam, in segnitiam Iust., in somnum, in soporem Petr. zaspati.
d) nagniti (nagibati) se k padcu, polomu, propasti (propadati), (z)rušiti se, izginiti (izginjati), (iz)giniti, preminiti (preminevati): cum labentem et prope cadentem rem publicam fulcire cuperetis Ci., ferre praesidium labenti et inclinatae paene rei publicae Ci., equitem Romanum … experientiā patrimonii amplificandi labentem excepit, fulsit … Ci., labente iam re L., eo citius lapsa res est L. (o ugledu decemvirov), labente deinde paulatim disciplinā L., deinde ut magis magisque lapsi sint (sc. mores) L., lapsa fides O., vidi ego labentes acies Pr. umikajoče se bojne vrste, genus lapsum, lapsis rebus V., miserere domus labentis V., labens regia Iust.; subst. lāpsus -ī, m = nesrečnik, nesrečnež: qui sero lapsum revocatis amici Pr., regia, crede mihi, res est succurrere lapsis O.

Opomba: Pt. labundus 3 (okrepljen labens) valeč se, deroč: unda sub undis labunda Acc. ap. Non.

lȁziti -īm
1. laziti: bubamara lazi preko lista
2. lesti: rijeka lazi preko polja; dani laze sporo; dijete, zmija lazi