Franja

latinsk|i (-a, -o) lateinisch; klasičen: altsprachlich
latinsko jadro pomorstvo der Lateinersegel

làtīnskī -ā -ō latinski: latinski jezik; -a književnost; kvadrati; Latinska Amerika; Latinsko carstvo; -a novčana unija

latínski Latin

latínski slog pisanja Latinity

latínski latin

po latinsko en latin
Latinska Amerika l'Amérique latine
Latinska četrt le Quartier latin
latinsko-slovenski slovar dictionnaire moški spol latino-slovène

latínski (-a -o) adj. lingv. latino:
latinska kultura civiltà latina
latinske dežele paesi latini
geogr. Latinska America America Latina
latinska cerkev chiesa cattolica
latinska četrt Quartiere latino
nekdaj latinska šola scuola latina
latinski križ croce latina
navt. latinsko jadro vela latina

latínski -a -o latinski: latinski jezik

latínski latino

latínski prid., лати́нський прикм.

latínski -a -o prid. latin

latinski jezik stalna zveza
(jezik) ▸ latin nyelv

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

búkovski -a -o star.
1. književni: bukovski jezik; -a latinščina
2. dijački, latinski: naučiti se -ega jezika

dìjāčkī -ā -ō zgod.
1. dijaški (gl. dijak), pisarski
2. latinski: dijački jezik; -e škole

lateinisch latinski; lateinische Schrift latinica

latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
langue féminin latine latinski jezik, latinščina
latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
nations féminin pluriel latines romanski narodi
Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
c'est du latin to mi je španska vas

Latin [lǽtin]

1. pridevnik
latinski; romanski; rimskokatoliški

2. samostalnik
latinščina
zgodovina Latinec; Roman

Latin peoples Romani
thieves' Latin tatinska latovščina

latín -ă (-i, -e) adj. latinski

Làtīnče -eta s, Latínče -eta s latinski, romanski, beneški, zahodnjaški, katoliški otrok