Franja

lasje [é] moški spol množina (las, lasem, lase, v laseh, z lasmi) ➞ → las; das Haar; das Kopfhaar; -haar (človeški Menschenhaar, v zatilju Nackenhaar, na sencih Schläfenhaar, skodrani Lockenhaar, drobno skodrani Kraushaar, Negerhaar, naravni, pravi Naturhaar, Echthaar, problematični Problemhaar, srebrno sivi Silberhaar, svetlo plavi Flachshaar, štrenasti Zottelhaar, zlati Goldhaar)
beli/črni/rjavi/sivi lasje weißes/schwarzes/braunes/graues Haar
dolgi lasje lange Haare, frizura: die Langhaarfrisur
lasje (mu/ji) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm/ihr) zu Berge

lasjé lás m. mn., воло́сся -я с., ко́си кіс мн.

Berenikini lasje moški spol množina, astronomija Haar der Berenike

dolgi lasje srednji spol množina lange Haare
frizura za dolge lase die Langhaarfrisur
|
dolgi lasje, kratka pamet lange Haare, kurzer Verstand

nasvedrani lasje množina das Negerhaar

pravi lasje moški spol množina das Echthaar
lasulja iz pravih las die Echthaarperücke

cabellera ženski spol lasje; lasišče; lasulja; levja griva

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

caesariēs -ēī, f lasje (na glavi, ki dajejo obrazu moški izraz), kita (las), sprva pesn.: Pl., Lucan., Iuv., nequiquam pectes caesariem H., decoram caesariem nato dea (dederat) V., capilli horrida caesaries fieri O. kuštrava griva; redkeje v prozi: Plin. iun., Arn., promissa caesaries L.; pren.: caesaries longae barbae O. dolga gosta brada; o ženskih laseh: V., O., Cat.

capigliatura f lasje:
capigliatura folta gosti lasje

capillāmentum -ī, n(capillus)

1. lasje: Plin.; poseb. lasulja: Petr., Suet.

2. pren.
a) nitke, vlakna korenin in listov: vitis Sen. ph., seminum Col., radicum Plin.
b) lasaste proge na dragulju: Plin.

capillātiō -ōnis, f (capillātus)

1. lasje: Paul. Nol.

2. pren. neka bolezen: Cael.

capillātūra -ae, f (capillātus) lasna rast, rast las, lasje: Petr., Tert., Vulg., Cael.; pren. lasaste proge na dragulju: Plin.

capillitium -iī, n (capillus) lasje, dlaka (kolekt.): Ap., M.

capillus -ī, m (sor. s caput)

1. las, lasje na glavi; v sg.: Pl., Pr., T. idr., promissus C., L., longus N., passus Ter., C. razpleteni, spuščeni lasje, sordidati maxima barba et capillo Romae fuerunt Ci., processit composito capillo Ci. lepo počesan, c. tortus O. skodrani lasje, albus, albescens, niger H., purpureus V., barbam ac capillum summittere Sen. rh., quid capillum ingenti diligentiā comis? Sen. ph., in imaginem capilli unius aut multorum Cael.; v pl.: erant illi compti capilli Ci., promissa barba et capilli L., c. incompti H., intonsi, cani, sparsi per colla O., fusi Tib.; sinekdoha človeška brada, brk: Dionysius sibi adurebat capillum Ci. si je dajal brado odsmoditi, ex barba detonsi capilli Sen. ph.

2. pren.
a) živalska dlaka, kocina: caviculi Cat., membranae Pers., apum Col., haedi Gell.
b) vlakno, nitka pri rastl.: croci Plin.; od tod bot. capillus Veneris (= adiantum) venerini lasci, vodna praprot: Ap. h.

chevelure [šəvəlür] féminin (dolgi, gosti) lasje; skalp; rep kometa

chasseurs masculin pluriel des chevelures lovci na skalpe

chiōma f

1. lasje

2. griva

3. pren. krošnja

4. astr. kometna megla

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

crin [krɛ̃] masculin žima; familier (človeški) lasje

crin végétal (commerce) morska trava
à tous crins, à tout crin vnet, goreč, strasten, vročekrven
révolutionnaire à tous crins vnet, goreč revolucionar
matelas masculin de crin žimnica
être comme un crin biti slabe volje, siten, razdražljiv, nasajen
se prendre aux crins (familier) v lase si skočiti

crine m

1. žimasta dlaka (na konjskem repu, grivi)

2. žima

3. knjižno lasje