Franja

Zadetki iskanja

  • kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
    posojilo za kupca der Kundenkredit
    proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
    pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
    svetovanje kupcem die Kundenberatung
    kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung
  • kúpec buyer; purchaser; consumer; customer

    možni, perspektivni kúpec prospective (ali potential) buyer
    kúpci pl (stalni odjemalci) clientele (s konstr. v sg ali pl)
  • kúpec acheteur moški spol , client moški spol , acquéreur moški spol , preneur moški spol ; (starinsko) marchand moški spol , commerçant moški spol
  • kúpec1 (-pca) m compratore, acquirente; trg. aggiudicatario, rilevatario:
    kupec na dražbi deliberatario
    kupec ukradenega blaga ricettatore
  • kúpec2 (-pca) m mucchietto
  • kúpec -pca m
    1. kupac, mušterija: kupec in prodajalec
    2. star. trgovac
  • kúpec -pca m v. kupček: kupec denarja
  • kúpec comprador m
  • kúpec -pca m., покупе́ць -пця́ ч.
  • kúpec -pca m cumpărător
    stalen kupec client
  • kupec je kralj frazem
    (stranka je pomembna in ji je treba ustreči) ▸ a vásárló szava szent
    Kupec je kralj, pravijo v trgovinah. ▸ A vásárló szava szent, mondják az üzletekben.
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

    dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
    dêbela knjiga a big (voluminous) book
    dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
    dêbel glas a deep voice
    dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
    dêbele ustnice blubber lips pl
    to je dêbela zgodba that's a tall story
    na dêbelo trgovina wholesale
    trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
    trgovina na dêbelo wholesale trade
    dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
    imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
    kupovati na dêbelo to buy wholesale
    kupec na dêbelo wholesale buyer
    prodajati na dêbelo to wholesale
    nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase
  • perspektíven perspective; of (ali in) perspective; figurativno (predviden, bodoč) prospective

    perspektíven kupec prospective buyer; (obetajoč) promising
  • pokupíti acheter (en masse), faire des achats considérables ; (špekulacijsko) accaparer, rafler, piller, dévaliser

    vse pokupiti (v trgovinah) piller (les magasins)
    tuj kupec je pokupil skoraj vse v trgovini un client étranger a dévalisé la boutique
  • potencialen pridevnik
    (mogoč) ▸ potenciális, lehetséges
    potencialni kupec ▸ potenciális vevő
    potencialni vlagatelj ▸ potenciális befektető
    potencialni kandidat ▸ potenciális jelölt
    potencialna nevarnost ▸ potenciális veszély
    potencialna grožnja ▸ potenciális fenyegetés
    potencialna tarča ▸ potenciális célpont
    potencialna možnost ▸ potenciális lehetőség
    Potencialnim naročnikom lahko pred nakupom omogočite tudi brezplačen preskus učnih vsebin. ▸ A potenciális előfizetőknek a vásárlás előtt díjmentes próbaidőszakot is biztosíthat a tananyag kipróbálásához.
  • potenciálen (-lna -o) adj. potenziale, virtuale, possibile:
    potencialni kupec un potenziale acquirente
    fiz. potencialna energija energia potenziale
    mat. potencialna enačba equazione potenziale
  • síten (-tna -o) adj.

    1. noioso, dispettoso, fastidioso; asfissiante:
    siten kupec un cliente noioso
    siten kot muha, obad, osa noioso come una mosca, un tafano, una zanzara; pittima, impiastro

    2. scocciatore, importuno, rompiscatole

    3. star. (neprijeten, zoprn) spiacevole, antipatico
  • tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

    Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
    enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
    Evropski skupni tŕg European Common Market
    na prostem tŕgu on the free market
    ribji tŕg fish market
    mrtev tŕg (figurativno) dull market
    živahen tŕg active (ali lively) market
    denarni tŕg money market
    domači tŕg home market
    položaj na tŕgu state of the market
    kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
    prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
    žitni tŕg corn market
    tŕg za živino cattle market
    tŕg za seno hay market
    iti na tŕg to go to market
    plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
    priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
    vreči artikel na tŕg to put an article on the market
    dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
    tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables
  • zadnj|i1 (-a, -o)

    1. (poslednji) der/die/das letzte
    čisto zadnji der allerletzte
    Letzt- (kupec der Letztkäufer)
    biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
    zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

    2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

    3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

    4.
    zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

    5.
    zadnja beseda das letzte Wort
    to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
    imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
    zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
    zadnje besede množina die letzten Worte

    6. do zadnjega/zadnje …:
    do zadnje možnosti bis zum Äußersten
    do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
    do zadnje kaplje bis zur Neige
    do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
    izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
    do zadnjega bis aufs Letzte
    do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
    do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
    do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
    |
    figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein