Franja

Zadetki iskanja

  • kričati to shout, to csy, to scream; to bawl; (množica) to clamour

    na vso moč, na vse grlo kričati to shout with all one's might, to yell at the top of one's voice
  • krič|ati (-im) zakričati schreien, od besa: brüllen; na koga (jemanden) anschreien, einschreien auf, (nahruliti) anbrüllen; vsevprek: [durcheinanderschreien] durcheinander schreien; za kom: (jemandem) nachschreien
    začeti kričati zu schreien anfangen, losschreien
    običajno, veliko: herumschreien; zmerjaje: zetern; otroci: (rogoviliti) lärmen
    kričati do onemoglosti sich müde schreien
    kričati na ves glas sich die Kehle aus dem Hals schreien
    kričati kot bi (človeku) kožo drli schreien wie am Spieß
  • kričáti crier, pousser (ali jeter) des cris

    močno kričati pousser des clameurs, vociférer
    kričati na vse grlo crier à tue-tête, s'égosiller
    kričati na pomoč crier au secours
    kriči, kot da bi ga iz kože devali il crie comme si on l'écorchait
    kričati po maščevanju crier vengeance
    to kriči do neba c'est révoltant
  • kričáti (-ím) imperf. ➞ zakričati

    1. gridare; strillare; urlare:
    kričati na vse grlo gridare a squarciagola
    kričati kot blazen gridare, strillare come un ossesso

    2. pren. essere chiassoso, appariscente, vistoso, sgargiante:
    barva kriči un colore sgargiante

    3. (pojavljati se v močni obliki, kazati veliko željo) gridare:
    grozljiv zločin, ki kriči po maščevanju un atroce delitto che grida vendetta
  • kričáti -im vikati, derati se, drečati: na koga; kričati kot blazen
    vikati kao lud; kričati nad kom
    vikati na koga
  • kričáti gritar, dar (ali lanzar) gritos, vocear, dar voces

    močno kričati vociferar
    kričati na vse grlo gritar a voz en cuello
    kričati na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
    kričati po maščevanju, do neba clamar venganza, al cielo
    kriči, kot da bi ga iz kože devali grita como un condenado
  • kričáti1 -ím nedov., крича́ти -чу́ недок., гука́ти -ка́ю недок.
  • kričáti2 nedov., v 3. os., клекота́ти -ко́че недок., клекоті́ти -коти́ть недок.
  • kričáti -ím nedov. a urla, a ţipa, a zbiera
  • dréti se dêrem se nedov., де́ртися -ру́ся недок., вереща́ти -щу́ недок., крича́ти -чу́ недок.
  • vpíti vpíjem nedov., крича́ти -чу́ недок.; ввібра́ти, вбра́ти вберу́ док.
  • besneti glagol
    1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzik
    šef besni ▸ a főnök dühöng
    navijač besni ▸ a szurkoló tombol
    besneti od jeze ▸ dühöng a méregtől
    nemočno besneti ▸ tehetetlenül dühöng
    tiho besneti ▸ csendesen dühöng
    besneti in preklinjati ▸ dühöng és káromkodik
    besneti in noreti ▸ dühöng és őrjöng
    besneti in kričati ▸ dühöng és ordítozik
    Njen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
    Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

    2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombol
    orkan besni ▸ tombol az orkán
    vihar besni ▸ tombol a vihar
    neurje besni ▸ tombol a zivatar
    požar besni ▸ tombol a tűz
    veter besni ▸ tombol a szél
    vojna besni ▸ tombol a háború
    bitka besni ▸ tombol a csata
    Pozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
    Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.
  • glas1 moški spol (-u, -ova, -ovi)

    1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
    živalski glas der Tierlaut, der Ruf

    2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
    obseg glasu glasba der Stimmumfang
    izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
    nadomestitev glasu die Lautsubstitution
    sprememba glasu die Lautveränderung
    glas ljudstva figurativno die Volksstimme
    notranji glas/glas vesti innere Stimme
    glas srca die Stimme des Herzens
    glas vesti die Stimme des Gewissens

    3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
    posvetovalni glas beratende Stimme
    vzdržani glas die Stimmenthaltung
    oddaja glasu po pošti die Briefwahl
    …glasu/glasov Stimmen-
    (štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
    lov na glasove der Stimmenfang

    4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

    5.
    figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
    biti brez glasu keine Stimme haben
    dati glas pes: Laut geben
    imeti močan glas gut bei Stimme sein
    izgubiti glas die Stimme verlieren
    na ves glas aus vollem Halse, lauthals
    kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
    peti na ves glas (ein Lied) schmettern
    v en glas wie aus einem Munde
  • grl|o srednji spol (-a …) anatomija die Kehle, der Kehlkopf; figurativno der Hals, die Gurgel
    tehnika grlo žarnice der Lampensockel
    pomorstvo v škripcu: der Tauraum
    figurativno ozko grlo der [Engpaß] Engpass
    grla/za grlo/z grlom/v grlu Hals-, Kehlkopf-
    (bolezen die Halskrankheit, pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung, rak der Kehlkopfkrebs, vnetje die Halsentzündung, Kehlkopfentzündung; za grlo - tableta die Halstablette, zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt; z grlom - težave Halsbeschwerden množina; v grlu - bolečina der Halsschmerz, das Halsweh, piskanje das Kehlkopfpfeifen)
    v grlu in der Kehle
    v grlo in die Kehle
    obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben
    figurativno pognati po grlu (zapiti) durch die Gurgel jagen
    stiskati v grlu einen Kloß im Hals haben (stiska ga v grlu er hat einen Kloß im Hals)
    tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren
    figurativno biti česa do grla sit beim Halse heraushängen (X hängt mir beim Halse heraus)
    figurativno na vse grlo aus voller Kehle, aus vollem Halse, lauthals
    kričati na vse grlo sich die Kehle/die Lunge ausschreien
    namočiti grlo sich die Kehle schmieren
  • gŕlo anatomija throat; (steklenice) neck; gorge, gullet

    vnetje gŕla tonsillitis, quinsy
    kronično vnetje gŕla arhaično clergyman's throat
    gŕlo me boli I have a sore throat
    imeti suho gŕlo (figurativno) to have a cobweb in one's throat
    ozko gŕlo (figurativno, pogovorno) bottleneck
    kričati, vpiti na vse gŕlo to shout (knjižno to cry, to cry out) at the top of one's voice, pogovorno to cry blue murder
    nastaviti komu nož na gŕlo to put a knife to someone' throat
    pognati po gŕlu (izpiti) to knock it back
    glas mi je zastal v gŕlu I had a lump in my throat
    besede so mi obtičale v gŕlu the words stuck in my throat
    peti na vse gŕlo to sing at the top of one's voice
    prerezati gŕlo komu to cut someone's throat
    na vse gŕlo se smejati to roar with laughter
    sit sem tega do gŕla I am sick and tired of that, I am bored to death (ali to tears) with that, I'm fed up to the back teeth with that, ZDA pogovorno it's coming out of my ears, it bores the pants off me
    do gŕla sem vsega sit I've had a bellyful, žargon I'm absolutely cheesed off
  • histerično prislov
    1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikusan
    histerično vreščati ▸ hisztérikusan sikongat
    histerično vpiti ▸ hisztérikusan kiált
    histerično kričati ▸ hisztérikusan ordít
    histerično jokati ▸ hisztérikusan sír
    histerično se smejati ▸ hisztérikusan nevet
    Nenehno boste čustveno nihali, se enkrat skoraj histerično smejali, drugič spet jokali. ▸ Folyamatosan érzelmi hullámai lesznek, egyszer szinte hisztérikusan nevet, máskor pedig sír.

    2. (o intenzivnosti ali pretiranosti) ▸ hisztérikusan, hisztérikus módon
    V daljavi je histerično tulila sirena rešilnega avtomobila. ▸ A távolban hisztérikusan üvöltött egy mentőautó szirénája.
    Svetlobni snop kamere, ki se sem in tja premika včasih upočasnjeno, včasih histerično. ▸ A kamera fénynyalábja néha lelassulva, néha hisztérikusan mozog ide-oda.
    Prodaja Nokie C3 se je v Indoneziji začela histerično, saj so ljudje na svojo C3 čakali kar v vrstah. ▸ Indonéziában a Nokia C3 értékesítése hisztérikus módon kezdődött, hiszen az emberek sorokban állva vártak a saját C3 készülékükre.
  • kož|a [ó] ženski spol (-e …)

    1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
    nečista koža unreine Haut
    živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
    … kože Haut-
    (barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
    medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
    olje za nego kože das Hautöl
    sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
    v barvi kože fleischfarben, hautfarben
    za čiščenje kože hautreinigend

    2.
    živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

    3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
    |
    figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
    imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
    figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
    figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
    figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
    figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
    figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
    figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
    figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
    do kože bis auf die Haut
    moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
    iz kože aus der Haut
    skočiti iz kože aus der Haut fahren
    figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
    ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
    čoln iz kože das Fellboot
    na kožo auf die Haut
    figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
    na koži auf der Haut
    na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
    na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
    figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
    pod kožo unter der Haut/unter die Haut
    figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
    strah: in die Glieder fahren
    s kožo mit der Haut
    s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
    s kožo in kostmi mit Haut und Haar
    biologija obdan s kožo umhäutet
    v koži in der Haut
    figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
    (ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
    ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
    volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
    vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
    za kožo für die Haut
    ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
    škodljiv za kožo hautschädigend
    neškodljiv za kožo hautverträglich
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • moč2 [ó] ženski spol (-i …)

    1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

    2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
    spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

    3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
    … moči Macht-
    (center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
    odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
    odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
    dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

    4.
    delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
    (pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

    5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
    |
    izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
    merjenje moči das Kräftemessen
    politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
    razmerje moči das Kräfteverhältnis
    rezerva moči die Kraftreserve
    tratenje moči die Kraftvergeudung
    imeti isto moč gleich stark sein
    imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
    iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
    zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
    kar se moči tiče kräftemäßig
    ki daje moč kraftspendend
    |
    na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
    na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
    na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
    kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
    na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
    po najboljši moči nach Kräften
    pri močeh bei Kräften
    (povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
    biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
    v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
    kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
    storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
    vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
    ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
    z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
    z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
    pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
    pravo z dokazno močjo beweiskräftig
    s svežimi močmi mit frischen Kräften
    z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
    z združenimi močmi mit vereinten Kräften
    biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti