Franja

kričač¹ moški spol (-a …) der Schreihals

kričač² moški spol (-a …) živalstvo, zoologija ptič: der Schreivogel

kričač³ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija žaba: der Schreifrosch (pisani Gefleckter, pravi Eigentlicher)

kričáč bawler; screamer, shouter; (otrok) squalling child, noisy brat, pogovorno crybaby

kričáč m vikač, vikalo, drekavac: mali kričač

aboyeur, euse [abwajœr, öz] adjectif lajajoč, lajav; masculin lajavec, kričač; izklicevalec, prodajalec časopisov; zbadljiv kritik; godrnjač; politique hujskaški govornik

algarero moški spol kričač

baladrero moški spol kričač

barker [bá:kə] samostalnik
lajavec, bevskač, kričač
figurativno poveličevalec
sleng revolver, pištola

great barkers are no biters pes, ki laja, ni nevaren

bawler [bɔ́:lə] samostalnik
kričač

bebúkavac -āvca m kričač, razgrajač: kad bi u vikanju bila pamet, svaki bi bebukavac imao više pameti nego sam župnik

bovīnātor (bobīnātor) -ōris, m (bovīnārī) kričač, hrupnež, razgrajač, ali (po Gell. in Non.) = tergiversator: est strigosus bovinatorque ore improbus duro Luc. ap. Gell. et ap. Non.

braillard, e [brajar, d] adjectif kričav, vedno kričeč; masculin, féminin kričač, -ka; populaire gobezdač

marmot masculin braillard kričav otročaj

Brüllaffe, der, Tierkunde vriskač; figurativ kričač, vpijavt

Cicirrus -ī, m (gr.κίκιρρος = ἀλεκτρυών; prim. naš „kikiriki“) Kikir, „petelinček togotnik“, priimek burkeža Mesija (Mesius) = togotnik, kričač: H.

circulātor -ōris, m (circulārī)

1. klatež, kričač: Cels., Sen. ph., Petr., Plin. iun. idr.

2. c. auctionum trgovec na drobno, starinar, ki na dražbah nakupuje in nato na drobno razprodaja: Asin. Poll. in Ci. ep.

clabaudeur, euse [-dœr, öz] adjectif kričav; masculin kričač; opravljač, obrekovalec

clāmātor -ōris, m (clāmāre) kričač, kričalo (poseb. o slabem govorniku): Ci., Gell., Aug.

cortillero moški spol kričač, bahač

criailleur, euse [kriajœr, öz] adjectif kričav; masculin, féminin kričač, -čka