kršit|ev ženski spol (-ve …) pravo die Verletzung, die Zuwiderhandlung
dejavna kršitev pogodbe positive Vertragsverletzung
der Verstoß (gegen), die Übertretung/Überschreitung (von); (avtorskega prava/avtorskih pravic Urheberrechtsverletzung, človekovih pravic Menschenrechtsverletzung, dolžnosti Pflichtverletzung, meje Grenzverletzung, Gebietsverletzung, nevtralnosti Neutralitätsverletzung, patenta Patentverletzung, prava Rechtsverletzung, službene dolžnosti Amtspflichtverletzung, Dienstverletzung, suverenosti Hoheitsverletzung, tabuja Tabuverletzung), der Bruch (pogodbe Vertragsbruch); predpisov ipd: (nespoštovanje) die Nichteinhaltung, der Verstoß (gegen)
kršitev pravil die Regelwidrigkeit, der Regelverstoß
pritožba zaradi kršitve procesnih pravil pravo die Verfahrensrüge
Zadetki iskanja
- kršítev violation ženski spol , infraction ženski spol , contravention ženski spol , transgression ženski spol
kršitev pogodbe violation d'un contrat (ali d'un traité)
kršitev ustave violation de la constitution
kršitev zakona violation (ali transgression, infraction) à la loi - kršítev (-tve) f violazione, trasgressione (tudi jur. ):
kršitev dogovora violazione di un accordo
kršitev nedotakljivosti stanovanja violazione del domicilio
kršitev uradne, pisemske skrivnosti violazione del segreto d'ufficio, violazione di corrispondenza - kršítev -tve ž kršenje: kršitev pogodbe
- kršítev -tve ž., пору́шення -я с.
- kršítev -tve ž jur. infracţiune; încălcare, violare, contravenţie
- kršitev nedotakljivosti stanovanja ženski spol pravo der Hausfriedensbruch
- kršitev pogodbe ženski spol pravo die Vertragsverletzung, der Vertragsbruch
- kršitev reda ženski spol pravo die Ordnungsstörung
- kršitev zakona ženski spol pravo die Gesetzesverletzung
- kršitev zakonitosti ženski spol pravo der Rechtsbruch
- avtorske pravice ženski spol množina, pravo Urheberrechte množina
zakon o avtorskih pravicah das Urheberrechtsgesetz
varstvo avtorskih pravic der Urheberschutz
kršitev avtorskih pravic die Urheberrechtsverletzung - človekove pravice ženski spol množina, pravo Menschenrechte množina
komisija za človekove pravice die Menschenrechtskommission
deklaracija o človekovih pravicah die Menschenrechtsdeklaration
konvencija o človekovih pravicah die Menschenrechtskonvention
kršitev človekovih pravic die Menschenrechtsverletzung
varuh človekovih pravic der Ombudsmann
varuhinja človekovih pravic die Ombudsfrau - dolžnost [ó] ženski spol (-i …)
1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit
2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme - flagránten (-tna -o) adj. pren. (zelo očiten, jasen) flagrante:
flagrantna kršitev pravice flagrante violazione di un diritto
biti v flagrantnem nasprotju z essere in flagrante contraddizione con - gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt - hud2 (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
huda preizkušnja die Zerreißprobe
hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
zaloga za hude čase der Notvorrat - imuniteta samostalnik
1. (o pravni nedotakljivosti) ▸ mentelmi jog, mentességpredsedniška imuniteta ▸ elnök mentelmi jogaparlamentarna imuniteta ▸ képviselők mentelmi jogazaprositi za imuniteto ▸ mentelmi jogot kérodvzem imunitete ▸ mentelmi jog megvonása, mentelmi jogtól való megfosztásinstitut imunitete ▸ mentelmi jog intézményepodelitev imunitete ▸ mentelmi jog megadásaodprava imunitete ▸ mentelmi jog megszüntetéseimuniteta poslancev ▸ képviselők mentelmi jogapriznanje imunitete ▸ mentelmi jog elismeréseimuniteta svetnikov ▸ tanácsosok mentelmi jogaimuniteta sodnikov ▸ bírák mentelmi jogakršitev imunitete ▸ mentelmi jog megsértéseimuniteta pred sodiščem ▸ bíróság előtti mentelmi jogodvzeti imuniteto ▸ mentelmi jogot megvonpodeliti imuniteto ▸ mentelmi jogot megítéluživati imuniteto ▸ mentelmi jogot élvezpriznati imuniteto ▸ mentelmi jogot elismerzagotoviti imuniteto ▸ mentelmi jogot biztosítzahtevati imuniteto ▸ mentelmi jogot követelsklicevanje na imuniteto ▸ mentelmi jogra hivatkozikpopolna imuniteta ▸ teljes mentelmi jogpravica do imunitete ▸ kontrastivno zanimivo mentelmi jog megilletiimuniteta ščiti koga ▸ mentelmi jog véd valakitimuniteta varuje koga ▸ mentelmi jog véd valakitsklicevati se na imuniteto ▸ mentelmi jogra hivatkozikNorveška je morala z ustavno spremembo odvzeti imuniteto tudi svojemu kralju. ▸ Norvégiának az alkotmánymódosítással a saját királyát is meg kellett fosztania a mentelmi jogától.
Diplomatov zaradi imunitete ni mogoče preganjati. ▸ A diplomaták a mentelmi joguk miatt nem vonhatók felelősségre.
Povezane iztočnice: diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta
2. (odpornost organizma) ▸ immunitás - kŕšenje kršítev violation, trespass, transgression, infringement; offending
kŕšenje, kršítev obljube (pogodbe, prisege) breach or promise (contract ali treaty, oath)
kŕšenje, kršítev dolžnosti (pogodbe) infringement of duty (treaty)
kŕšenje, kršítev državljanskih pravic violations pl of civic rights - mej|a ženski spol (-e …)
1. geografija, politika die Grenze, -grenze; (carinska Zollgrenze, carinska na morju Seezollgrenze, datumska geografija Datumsgrenze, deželna Landesgrenze, državna Landesgrenze, Staatsgrenze, katastrske občine Gemarkungsgrenze, mestna Stadtgrenze, občinska Gemeindegrenze, južna Südgrenze, severna Nordgrenze, vzhodna Ostgrenze, zahodna Westgrenze); (mejna črta) die Grenzlinie
… meje Grenz-
(sprememba/korektura die Grenzänderung, Grenzberichtigung, blokada die Grenzsperre, določitev die Grenzfestsetzung, kršitev Grenzverletzung, obnova die Grenzwiederherstellung, odsek Grenzabschnitt, ponarejanje die Grenzfälschung, potek der Grenzverlauf, ugotavljanje die Grenzermittlung, ureditev die Grenzerneuerung, varovanje der Grenzschutz, vprašanje die Grenzfrage)
na meji an der Grenze
formalnosti na meji Grenzformalitäten množina, die Grenzabfertigung
incident na meji der Grenzzwischenfall
ob meji an der Grenze
površina ob meji die Grenzfläche
2. geografija konec območja: die -grenze, die -linie (drevesna Baumgrenze, firna Firngrenze, Firnlinie, gozdna Waldgrenze, jezikovna Sprachgrenze, ledu Eisgrenze, snežna Schneegrenze, višinska Höhengrenze)
meja plasti/sloja die Schichtgrenze, med plastmi geologija Grenzhorizont
3. skrajna mera: die -grenze (dohodkovna Einkommensgrenze, gnetenja Quetschgrenze, elastičnosti Elastizitätsgrenze, lezenja Fließgrenze, Kriechgrenze, prožnosti, tekočnosti Fließgrenze, tolerance Toleranzgrenze, vidljivosti Sichtgrenze, obremenitve Belastungsgrenze, zmogljivosti/storilnosti Leistungsgrenze, razteznostna Dehnungsgrenze, Dehngrenze, slišna Hörgrenze)
spodnja meja die Untergrenze
zgornja meja die Obergrenze, Höchgrenze
4. matematika die Schranke (zgornja obere, spodnja untere)
5. (omejitev) die Schranke, die Begrenzung
6. (ločnica) die Scheide
7.
meja med dvema parcelama/njivama der Rain
označitev meje (postavitev mejnikov) die Vermarkung
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken
8.
živa meja agronomija in vrtnarstvo die Hecke, rezana: Schnitthecke, trnasta Dornenhecke
9.
starostna meja die Altersgrenze, spodnja: das Mindestalter, zgornja: das Höchstalter, das -alter (za pridobitev volilne pravice Wahlalter, za upokojitev Rentenalter)
10.
do določene meje einigermaßen
v mejah možnosti im Rahmen des Möglichen
postaviti mejo figurativno eine Grenze ziehen, zgornjo (etwas) plafonieren
imeti meje figurativno Grenzen haben
ne imeti/poznati meja (biti brezmejen) keine Grenzen kennen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen