Franja

krajnik moški spol (-a …) die Leiste; pri razžagovanju: die Schwarte; plug: der Beetpflug

kràjnīk -íka m
1. anat. nebnica, tonzila: zapaljenje krajnika
2. krajnik, krajni sat v panju: krajnik u košnici
3. rob: krajnik oblaka

krájnik (deska) dosse ženski spol , bord moški spol ; bout moški spol , extrémité ženski spol ; dernier (de file) moški spol

krájnik (-a) m

1. les. sciavero

2. redko estremità; bordo, margine

3. obl. orlo

4. (falda a) coda di rondine

5. ultimo (della fila)

6. falda (del cappello)

7. zool. ultimo incisivo

krájnik m
1. okrajak, krajnja daska (s korom): plot iz -ov
plot, taraba od okrajaka
2. kraj, komadić: samo krajnik sonca gleda izza oblaka
3. krajnji (u redu): oba -a sta stopila iz vrste
4. mn. skutovi: -i plašča
5. mn. obod: -i klobuka
6. posljednji (-sled-) sjekutić

dosse [dɔs] féminin krajnik (deska)

flitch¹ [flič] samostalnik
kos slanine ali prekajenega mesa; zrezek morskega lista; krajnik (deska)

Leiste, die, (-, -n) letev, letva, lata; letvica; (Kamm) greben; (Hautleiste) kožna brazda; Anatomie (Leistengegend) dimlje; an Knochen: letva; im Fels: polička, okrajek; Tierkunde Entenschnabel: plojka; Technik tirnica; krajec, krajnik; bei Stoffen: rob tkanine, poroba

nébnica ž
1. tonzila, žabica, krajnik, mandula: vnetje nebnic
2. nepčana kost

òkrajak -ājka m
1. krajnik: marama sa vezivom na okrajcima; okrajak njive
2. krajec: okrajak hljeba

planca -ae, f (prim. plaga²) deska, ploh, (s)krájnik, planka: roboreae Pall., plancae tabulae planae, o]b quam [causam et Planci appellantur, qui supra modum pe]dibus [planis sunt P. F.

Schwarte, die, (-, -n) koža; Forstwesen (žagarski) krajnik; Buch: valjar; Medizin zarastlina

Schwartling, der, (-s, -e) Forstwesen krajnik

sciavero m

1. krajnik (deska)

2. odrezek, izrezek (kože, papirja, tkanine)

slab¹ [slæb]

1. samostalnik
tanka kamnita (marmorna, lesena, kovinska) plošča; prva z debla odžagana deska, krajnik; debel reženj (kruha, mesa); blok surovega železa
ameriško betonska cesta

2. prehodni glagol
otesati deblo, da se da žagati v deske; razžagati v deske; delati plošče za obloge; obložiti z obojem, s ploščami

wale [wéil]

1. samostalnik
modrica, črnavka, podplutba; žulj, ožuljek; krajnik, rebro (tkanine); za gradnjo ladij primeren les

2. prehodni glagol
napraviti ali povzročiti modrico, žulje; takó udariti, da se pokažejo črnavke; (tkalstvo) v križ tkati
vojska (s)plesti (fašine, koše za okope itd.)

горбыль m krajnik

фланговый bočen, z boka; m krajnik (voj.)

Beetpflug, der, plug krajnik

kerf [kə:f] samostalnik
rez (z žago), zareza; krajnik posekanega drevesa